»Intervju me ne zanima, če ste imeli to v mislih,« nam je odpisal Miroslav Bulog - Miki, ko smo mu pisali, da pripravljamo reportažo z bolšjega sejma na parkirišču P+R Stanežiče. Bulog organizira bolšji sejem, ki poteka vsako nedeljo med sedmo zjutraj in drugo uro popoldne, na enem največjih parkirišč v Ljubljani. »Ne potrebujem reklame, ker imamo že tako preveč obiska in imamo težave z zagotavljanjem parkirišč za vse obiskovalce,« nam pojasni. Doda, da so morali najeti dodatno parkirišče, pa je še vedno premalo parkirnih prostorov, tako da bodo morali poiskati novo lokacijo, najeti še več prostora za parkirna mesta ali pa začeti zaračunavati vstopnino ali parkirnino za sejem. Na tej lokaciji poteka sejem od lanskega maja, po tem, ko se je novembra 2021 zaprl bolšji sejem na Cesti dveh cesarjev zaradi upada obiskovalcev. Bulog se je brez predhodnih izkušenj odločil, da sejem oživi na novi lokaciji. »Stanežiče smo izbrali, ker je to največja lokacija v upravi Ljubljanskih parkirišč in tržnic. Prostora je dovolj za prodajalce, za obiskovalce pa ga je premalo.« Njegova prva izbira je bil BTC: »Lahko bi izkoristili nedeljo, ko je vse zaprto. Vendar so mi sporočili, da jih to ne zanima. Prepričan sem, da bi bil BTC idealen.«

Od veteranov do umetnikov

V nedeljo okoli devetih smo približno petnajst minut iskali prost parkirni prostor. Tudi prodajalci – teh je bilo minulo nedeljo okoli 140 – se borijo za prostor. »Prišel sem že ob treh zjutraj, da sem si zagotovil dobro lokacijo, za katero sem odštel 16 evrov,« nam pojasni prodajalec, ki želi ostati anonimen. »Živim v domu upokojencev, pa se znajdem. Kupim poceni in prodam naprej,« pojasni gospod, ki šteje 73 let. »Bil sem na mnogih sejmiščih, ampak tukaj je gotovo najboljše.«

Prodajalci so raznoliki – družine, ki prodajajo odvečne predmete, upokojenci in entuziasti, vse do profesionalnih preprodajalcev. Nekaj je tudi obrtnikov. »Kar pogosto sem na takšnih sejmih, tukaj mi je bolj všeč kot na prejšnji lokaciji. Ni prahu in več je obiskovalcev,« pove Manca, ki prodaja unikatne obleke. Veliko je veteranov. »Stvari je veliko, ampak se slabo prodajajo,« nam pove izkušeni prodajalec Petar Iljić, ki ima 74 let: »Že 50 let prodajam, ampak še vedno nisem izpraznil garaže.« Na bolšjaku se res prodaja vse, od sadja in zelenjave, suhih klobas, orodja, inštrumentov, plošč, kaset in zgoščenk, starih in novih oblačil, slik do igrač za otroke ter celo rabljenih igrač za odrasle. Tudi za gostinsko ponudbo je poskrbljeno, saj lahko obiskovalci kupijo kavo, hamburger in sladoled.

Raj za zbiralce

Nekaj je bilo specializiranih prodajalcev. »Prinesel sem presežek retro računalniških iger iz svoje zbirke. Nekaj časa sem živel v Avstriji in tam prodajal in kupoval, zato sem si rekel, da poskusim še tukaj,« nam pove Peter Suhodolčan, ki prihaja iz Koroške. »Za zdaj gre kar dobro. Z veseljem ugotavljam, da je tudi v Sloveniji retro scena živa. Če bi tole robo razstavil v Avstriji, bi izginila v kakšni uri. Tukaj je sicer manj povpraševanja, ampak so kupci toliko bolj hvaležni, da lahko kupijo takšne stvari, ki jih pri nas res ne najdete,« doda 28-letnik. Najde se tudi druge redkosti: plošče, knjige, slike in tudi zbirateljske igrače. »Sem zbiratelj avtomobilčkov ameriške znamke Hot wheels, tukaj jih lahko najdem po precej ugodni ceni,« nam pove Robi iz Domžal in zadovoljno pokaže na izplen – vrečko z pol ducata avtomobilčkov.

Razlogi za nakup izdelkov iz druge roke so raznovrstni. »Sem hodim za dušo. Tukaj najdem svoj notranji mir pa tudi kakšno uporabno stvar. Vse kupujem iz druge roke,« pove Mateja, ki je prišla iz Medna. »Razlog je ekološki, ker je prav, da stvari krožijo in da ne svinjamo planeta tako, kot ga svinjamo zdaj. Drugi razlog pa je tudi ekonomski, saj je tako vse cenejše.« Vprašali smo jo, ali se ji zdi dobro, da takšni dogodki potekajo na občinski zemlji. »Vsekakor menim, da bi morala občina še bolj podpirati takšne aktivnosti,« je jasna Mateja. »Nasploh se mi zdi nezaslišano, da je za stvari iz druge roke treba plačevati davek na dodano vrednost. Prodajalci skrbijo, da stvari ne končajo na odpadu in da dobijo novo življenje,« zaključi sogovorka, ki je po poklicu medicinska sestra.

Parkirne prostore iščejo z dronom

V nedeljo Bulog zaradi gneče – sejem vsako nedeljo obišče približno 2000 ljudi – komaj najde čas za nas, saj skrbi za vsako podrobnost. Razmere spremlja tudi z brezpilotnim letalom: »Da iz zraka vidimo, ali je še kje kakšen parkirni prostor, in da usmerjam redarje.« Noče, da ga fotografiramo. »Nočem se preveč izpostavljati,« pojasni podjetnik, ki sicer prej ni imel izkušenj z organizacijo takšnih dogodkov. Stari sejem je obiskoval le kot stranka, med tednom pa še vedno opravlja dostave pri eni izmed spletnih platform, čeprav je trenutno na oddihu zaradi poškodbe. »Imam rekord za največ dostav v enem dnevu,« se pohvali podjetnik in si ob pogledu na množico, ki se prebija med stojnicami, zabrunda: »Joj, morda bomo morali imeti bolšji sejem še ob sobotah, preveč je ljudi za en dan.«