Na testu so ocenjevali, kakšne možnosti imajo študenti za parkiranje in priklepanje koles pred večjimi ljubljanskimi fakultetami. Skupna ugotovitev je, da je kolesarskih parkirišč, sploh kakovostnih, premalo. V raziskavi, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so ugotovili, da so pri vseh fakultetah stojala sicer blizu vhoda, največji problem pa je, da jih je glede na število vpisanih študentov malo. Prav tako je bilo v raziskavi pomembno, da parkirno mesto omogoča preprosto priklepanje kolesa, saj niso vsa taka, ter koliko je pokritih in ustrezno varovanih mest za kolesa.
Med ocenjenimi fakultetami se je najbolje odrezala fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ki zagotavlja kolesarska mesta za 15 odstotkov vpisanih študentov, kar pomeni, da tudi tam situacija še vedno ni niti približno zadovoljiva. Študenti fakultete večjih težav sicer ne vidijo, prepričani so, da se večina tako in tako ne bi vozila na fakulteto s kolesom in več mest ne bi koristilo nikomur.
Med negativno ocenjenimi so tudi pedagoška fakulteta, naravoslovno-tehniška fakulteta, fakulteta za upravo in zdravstvena fakulteta, kjer kapaciteta ne dosega niti pet odstotkov vpisanih študentov. Najslabšo oceno med vsemi pa je prejela ekonomska fakulteta, saj kljub temu, da so njihova stojala za kolesa pokrita, ne zadoščajo niti za dva odstotka študentov. Študentka prvega letnika fakultete Živa Šilc je stojala za kolesa odkrila šele pred kratkim, »po moji oceni gre tja premalo koles in v vožnji s kolesom ne vidim smisla,« je opozorila.
Mobilnostni načrt fakultete
Pred slabim desetletjem so na ekonomski fakulteti sicer izdelali mobilnostni načrt, v sklopu katerega so izvedli tudi raziskavo o kolesarjenju. Ugotovili so, da na fakulteto vsak dan prikolesari le pet odstotkov študentov, čeprav jih kar 60 odstotkov živi manj kot deset kilometrov stran od fakultete, kar pomeni trideset minut kolesarjenja. Ekonomska fakulteta sicer leži na območju, ki je slabe štiri kilometre oddaljeno od središča mesta, kar pomeni, da so kolesarske steze na širšem območju dobro urejene. V bližini fakultete sta dve točki biciklja, imeli pa naj bi tudi »službena« kolesa za promocijo kolesarjenja med zaposlenimi.
Zakaj se torej študenti ekonomske fakultete ne odločajo za vožnjo s kolesom? V raziskavi je nekaj več kot 25 odstotkov študentov je opozorilo na higienske razloge. Zanimivo je, da so v mobilnostnem načrtu predvideli tuše in garderobe, ki bi olajšali odločitev za kolesarjenje, ker pa bi to za fakulteto pomenilo več kot 15.000 evrov stroškov, naj bi se povezali z bližnjo športno dvorano. Med razlogi študenti navajajo še nevarnost kraje kolesa, neustrezno infrastrukturo, pomisleke glede lastne varnosti in pomanjkanje informacij o možnih kolesarskih poteh. V sklopu raziskave so ugotovili, da precej študentov kolesari rekreativno, kolesarjenje kot način vsakodnevne migracije pa jim ni blizu. Sprejeli so odločitev, da bodo organizirali dogodke, ki bodo pomagali razvijati kulturo kolesarjenja. V okviru študentskih dogodkov bodo organizirali kolesarska tekmovanja, ustvarjalne delavnice in brezplačen servis koles.
Nekaterih večjih fakultet v raziskavi niso ocenili. Denimo biotehniške fakultete. Študentki biotehniške fakultete Eva in Živa Buzuk pa imata s kolesarsko infrastrukturo ob fakulteti pozitivne izkušnje. »Stojal je v hladnejših mesecih dovolj, všeč mi je, ker imamo otoček za kolesa, ki je pod streho,« pove Eva, »vseeno pa je v toplejših mesecih včasih težko najti prostor«. Živa ob tem doda, da je pričakovala, da bo zaradi dobro urejene kolesarske poti več študentov kolesarilo.
Tudi pri fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je po mnenju študentke Neje Pajnič stojal za osebna kolesa dovolj. »Študenti, ki prihajamo v Ljubljano vsak dan, se raje vozimo z javnim prevozom, ker se na sistem izposoje koles ne spoznamo.« Fakulteta za kemijo ima poleg fakultete za računalništvo v absolutnem smislu največjo kapaciteto in varovano kolesarnico. Sta pa obe na obrobju centra mesta, kar mnogim otežuje dostopnost s kolesom.
