Evropsko šolo Ljubljana je leta 2018 ustanovila vlada na podlagi sporazuma z evropsko agencijo ACER, ki ima sedež v Ljubljani. Program je primarno namenjen otrokom evropskih uradnikov, ki se službeno velikokrat selijo. Akreditirane šole imajo identičen program od vrtca do konca srednje šole na vseh 23 lokacijah v EU, je pojasnila ravnateljica Darinka Cankar. Šola se je v petih letih zelo razširila – šolsko leto 2018 so začeli z desetimi otroki, letos jih je že 225, starih od štiri do 17 let. Poleg predšolske vzgoje obiskujejo še primarni ter sekundarni program, ki trajata pet oziroma sedem let. Šola je formalno del Šolskega centra Ljubljana (ŠCL) na Aškerčevi, vendar so prerasli prostorske zmožnosti te lokacije. S prvim septembrom sekundarni program izvajajo v poslovni stavbi na Tržaški. Primarni program ostaja na Aškerčevi, predšolska vzgoja pa gostuje v prostorih Vrtca Franceta Prešerna. Ravnateljica je prepričana, da so prostorske razmere neprimerne, skrbi jo, da bo to vplivalo na akreditacijo, ki jo morajo šole obnoviti vsaka tri leta, naslednja pa jih čaka novembra: »S prostori, v katerih šola trenutno deluje, se bojim, da morda ne bomo uspešni.«

Bila je kritična do pristojnega ministrstva in vlade, saj »v vseh letih od ustanovitve nista naredila ničesar za ureditev prostorov šole, ki naj bi v Evropi predstavljala Slovenijo«. Dodala je, da ministrstvo kljub temu pričakuje, da bo šola vsako leto odpirala nove letnike. Šola v Ljubljani zaradi hitre rasti sicer uživa regionalni ugled in po njih se zgleduje tudi prva evropska šola v Avstriji, ki jo bodo odprli v Innsbrucku. »Dejstvo, da ima država evropsko šolo, pomeni veliko priznanje ter čast in popolnoma nepredstavljivo je, da obstaja država, ki za svojo šolo kaže tako malo zanimanja kot Slovenija.

Dve tretjini tujih učencev

Ravnateljica je prepričana, da bi letos lahko imeli 270 učencev, vendar so nekateri starši zaradi prostorske negotovosti otroke izpisali. Program je primarno namenjen otrokom zaposlenih v institucijah in agencijah EU, ki imajo pri vpisu prednost in jim institucije krijejo tudi šolnino. Razredi imajo po dvajset učencev, in če je prostor, se lahko vpišejo tudi drugi otroci. Za te morajo plačati šolnino v višini 5069 evrov za predšolski in primarni program ter 7603 evrov za sekundarnega. Ravnateljica je pojasnila, da je šolnina izračunana na podlagi ocene stroška izvedbe programa in se ni spremenila od ustanovitve.

Šolanje se zaključi z evropsko maturo, ki jo priznavajo vse evropske univerze, olajša pa tudi vpis na univerze v Veliki Britaniji in ZDA. V Ljubljani se program izvaja v angleškem in slovenskem jeziku, otroci staršev, zaposlenih v evropskih uradih, pa imajo pravico do pouka materinščine. Ravnateljica je še sporočila, da letos poučujejo francoščino, nemščino, španščino, litovščino, italijanščino, lani sta bili na seznamu tudi grščina in madžarščina. V šoli je sicer dve tretjini tujih učencev.

Evropska šola na Brdu

Ljubljanski župan Zoran Janković je konec avgusta omenil, da si želi, da bi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sofinanciralo gradnjo načrtovane osnovne šole Brdo, saj bi tam lahko zagotovili prostore tudi za evropsko šolo. Ravnateljica je povedala, da bi bila to najboljša rešitev za njihovo prostorsko stisko, vendar je po njenih informacijah ostalo zgolj pri besedah. Na vprašanje svetnice Urške Honzak glede prihodnosti načrtovane šole so z občine odgovorili, da so izvedbo natečaja ​preložili zaradi pobude ministrstva o možnosti morebitne umestitve programa evropske šole. Dodali so, da programsko usklajevanje poteka, natečajno nalogo pa naj bi pripravili še letos. Če ne bo dogovora z ministrstvom, pa je župan dejal, da ni prepričan, da bodo šli v gradnjo načrtovane šole. Primož Može, podpredsednik sveta staršev osnovne šole Vrhovci, že leta poziva občino, naj pohiti z gradnjo šole, ki je že od leta 2010 umeščena v občinski prostorski načrt. Poudaril je, da se bo prostorska stiska v šolah v tem delu Ljubljane le še poslabšala, pri načrtovanju pa bi si želel bolj strokovnega pristopa. »Vprašanje, na katero mora odgovoriti stroka, pa je, ali je smiselno šoli priključiti še vsaj devet oddelkov osnovne in štiri oddelke srednje evropske šole, saj bi nova šola postala ena največjih v Sloveniji.« Može je še dodal, da bi združitev osnovne in evropske šole sicer lahko imela prednosti z vidika obogatitve programa in zbliževanja kultur.