Dunaj je eno od mest, po katerih se Ljubljana najbolj zgleduje. Dunaj se ogreva na odpadke, Ljubljana bi se tudi rada nekoč ogrevala na odpadke. Dunaj gradi sončne elektrarne, toplotne črpalke in razvija projekte geotermalne energije, ki bodo nadomestili plin. Ljubljana še ni tam in bo najprej zgradila plinsko termoelektrarno-toplarno. Dunaj iz obnovljivih virov že proizvaja zeleni vodik, ki bo poganjal mestne avtobuse, Ljubljana bi tudi rada v bodočih hidroelektrarnah na Ljubljanici nekoč proizvajala zeleni vodik za avtobuse.

Dunaj ima poceni podzemno železnico, tramvaj, mestne avtobuse in zasoljene parkirnine, Ljubljana je pred desetimi leti zarisala nekaj sto metrov rumenega pasu na Celovški in Dunajski cesti. Na Dunaju mladi stanujejo v spodobnih najemnih stanovanjih, v Ljubljani si razen tistih 30 izžrebanih srečnežev mladi delijo polkletna stanovanja. Pod črto lahko s precejšnjo natančnostjo ocenimo, da bi na nekaterih od naštetih področij Ljubljana lahko današnji Dunaj dohitela v 20 letih, a kaj ko bodo takrat premeteni Dunajčani vsaj 30 let pred Ljubljano. Bi jih kdo morda poklical in vprašal, kaj bi lahko storili glede tega?