Naravovarstveniki v Domžalah so ponovno na nogah. S peticijo, ki so jo naslovili na domžalsko županjo in ministrstvi za infrastrukturo ter naravne vire in prostor, apelirajo za »oživitev zdrave pameti, ki nam je vse bolj primanjkuje«. Pobudniki peticije, Civilna iniciativa za ohranitev Želodnika, ki jo predstavljajo ženske društva Terra Anima, Špela Kaplja, Neja Rojc in Tina Demša, se zavzemajo za ohranitev mokrišč na območju Želodnika, kjer je predvidena gradnja nove industrijske cone. »Poseg v dragoceni prostor narave Želodnika bi nepovratno uničil naravno ravnovesje tega občutljivega vodnega sveta z neslutenimi posledicami za prebivalstvo širšega območja,« so zapisali v peticiji in dodali, da je bilo območje površine približno 34 hektarov skupaj s celotnim gozdom Češeniške in Prevojske gmajne prepoznano kot pomembno območje narave, vendar zaradi načrtovanih gradenj ni bilo vključeno v območje Natura 2000 in v krajinski park. »Na območju stoji naravni biser, ribnik Želodnik, ki je sedaj sredi gozda, gradnja poslovne cone pa bi uničila celoten ekosistem.« Za lažje razumevanje omenimo, da Želodnik stoji na meji letos razglašenega krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne. V njem so rastišča redkih in zavarovanih rastlin, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst, ter številne vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive.

Načrt star dobra tri desetletja

Načrti za traso ceste so stari vsaj 30 let, v tem času pa se je okrepilo znanje o pomembnosti mokrišč in ohranjanju gozda v blaženju podnebnih sprememb, o pomembnosti vodnih virov in vodni varnosti. Nedavne poplave v Sloveniji so še dodatno pokazale na pomen ohranitve mokrišč, saj kot goba pokrajine ob presežkih vsrkajo ogromne količine vode in s tem zagotavljajo naravno protipoplavno varnost. In ne samo to, v času suš postanejo te gobe dragocena zaloga vode, ki namaka izsušeno pokrajino. »Hkrati mokrišča nujno potrebujemo kot najbolj zanesljiv vir pitne vode. Poglejmo si le grozovit upad talne vode, ki ga je povzročila industrija s pretiranim črpanjem na območju Domžal in sosednjih občin.«

V Češeniške in Prevojske gmajne je po mnenju iniciative grobo posegla že umestitev logistične poslovne cone Hofer, ki je povzročila uničenje mokrišča in gozda, zato so s peticijo županji Renati Kosec predlagali, da »s pomočjo občanov, ki še premoremo zdravo pamet, najde drugo, ustreznejšo lokacijo za umeščanje teh dejavnosti v prostor«. Od ministrstva za infrastrukturo pričakujejo, da spremeni že 30 let staro uredbo in premakne traso ceste na ustreznejšo lokacijo, od ministrstva za naravne vire in prostor pa, da obnovi postopek prostorskega načrtovanja povezovalne ceste, s poudarkom na izvedbi posodobljene presoje vplivov na okolje. »Če boste v svojem mandatu dosegli prepoved uničenja čudovitega in dragocenega koščka narave, boste dosegli več, kot si lahko v sanjah predstavljate. Postavili boste mejnik in sebi živi naravni spomenik o svojem poslanstvu županje. Tega občani ne pozabijo nikdar,« je bilo iskreno sporočilo županji.

Občina druge lokacije nima

Slednja z vzpostavitvijo industrijske cone Želodnik vidi priložnost za podjetja v odpiranju novih poslovnih in proizvodnih obratov, s tem pa tudi nova delovna mesta za prebivalce okoliških območij. »Na realizacijo projekta so v preteklosti v precejšnji meri vplivale gospodarske razmere za investiranje ter ponudba in povpraševanje po zemljiščih za industrijsko in poslovno gradnjo. Umeščene so tudi površine, ki omogočajo razvoj turizma. Druge lokacije s površino 22 hektarov v občini Domžale, glede na strukturo kmetijskih in gozdnih zemljišč, praktično ni,« so sporočili iz urada županje in poudarili, da ključni poseg na območju Želodnika predstavlja povezovalna cesta Želodnik–Vodice, ki je bila umeščena v ta prostor z državnim lokacijskim načrtom. »Trasa je po dolgoletnem delu geodetsko in zemljiškoknjižno urejena, gradnja pa je odvisna od države. Zato je odločitev, ali je možna prestavitev te trase in katera lokacija bi bila ustreznejša, v pristojnosti države. Avtocestna kraka, ki bi ju cesta povezovala, so sicer že zgradili, določeni pa sta tudi že izhodiščna ter zaključna točka te povezave,« odgovarjajo na občini in dodajajo, da županja ceni in razume prizadevanja lokalne iniciative za ohranjanje mokrišč, vendar so zgoraj navedene aktivnosti v domeni državnih institucij oziroma države. »Županja si bo še naprej prizadevala, da bi se na območju Želodnika izvajale okolju čim bolj prijazne gospodarske dejavnosti.«

V območju načrtovane industrijske cone Želodnik je občina lastnica zgolj posameznih koridorjev gozdnih poti, glavnina zemljišč je namreč v lasti Slovenskega državnega holdinga. Ta je za 24. novembra razpisal javno dražbo, izklicna cena za nekaj več kot 280.000 kvadratnih metrov zazidljive parcele pa je 3,5 milijona evrov.