Ekipa kočevskega Festivala lesa je skupaj z obrtniki kočevsko-ribniškega območja, Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter oblikovalčevo hčerko Veroniko Jeglič Kralj ponosna na izvirno, didaktično in trpežno igračo, s katero se bodo lahko otroci že kmalu igrali. Konstrukta pomaga spodbujati domišljijo in razvijati motorične ter tehnične sposobnosti. Nastala je na podlagi arhivskih načrtov Nika Kralja, ki jih hrani MAO, a igrača nikoli ni dočakala proizvodnje. Gre za povsem slovensko zgodbo, slovenski les in precizno slovensko oblikovanje, ki je zahtevno in drago. Igrača iz bukovega lesa pa je tudi odziv na trenutno stanje sveta. Če je ljudi v 60. in 70. letih prevzel prihod plastike, se danes za prijaznejšo prihodnost kot protiutež globalizaciji vračajo k naravnim materialom. »V današnjem času potrošništva bi morala biti kakovost igrače še kako pomembna. Mnoge igrače so povezane z anonimno, velikokrat nečloveško produkcijo v državah Daljnega vzhoda. Prizadevanja v oživljanju igrač, ki datirajo desetletja nazaj, so dokaz, da dobra igrača nikoli ne zastara, zato nam je dediščina oblikovalca, kot je Niko Kralj, lahko vzor in navdih za prihodnost. Lepo je videti, da kulturna dediščina živi naprej, v tem primeru ne le kot dobra igrača, temveč kot estetska vrednota. Tudi muzeji so lahko vozlišče za prenos znanja na področju dediščine in ustvarjalnosti. Čeprav se danes vse seli v digitalni svet, je taktilni element še vedno zelo pomemben, zato bi ga morali negovati in vzgajati,« je prepričana Natalija Lapajne, kustosinja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in pobudnica projekta.

Želja ni več, kar je bila

Konstrukta nosi znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga podeljuje Center za kreativnost, ekipa Festivala lesa pa je bila letos tudi izbrana na javnem razpisu Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij ministrstva za kulturo. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in evropski sklad za regionalni razvoj. Meta Kamšek, koordinatorica Festivala lesa, pojasni, da se zavedajo dragega postopka izdelave igrače in da na trg vstopajo v zelo neugodnem trenutku. »Cena ni primerljiva s plastiko. V nekem povzetku vseh študij o lesu, ki ga je pred dvema letoma izdelalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, sem prebrala, da bi leseni izdelki lahko bili cenovno konkurenčni, če bi bil pri plastičnih izdelkih v ceno vključen strošek razgradnje, kar danes še ni, zato imamo poplavo poceni igrač in tudi naši možgani so na te cene prilagojeni.«

Zaradi podnebnih sprememb bomo vsi primorani stopiti korak nazaj, zmanjšati porabo in kupovati tisto, kar je premišljeno oblikovano in trajno, da lahko obstane skozi generacije, pravi Meta Kamšek. Vse življenje dela v vzgoji in izobraževanju, bila je tudi ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje. »V tridesetih letih samostojne Slovenije se je gospodarski sistem seveda spremenil in v šoli smo ga opazili tako, da smo našim otrokom praktično vzeli željo. Želje so danes takšne, da jih moramo hitro izpolniti, in nimajo tiste vrednosti, kot so jo imele nekoč. Zaradi cene je konstrukta verjetno predmet poželenja, otrok jo pričakuje dalj časa. Morda bo zbiral denar od sorodnikov, da si bo lahko kupil trajno igračo, s čimer se bodo tudi starši odrekli trem ali štirim plastičnim igračam. Tako konkretno naredijo nekaj za okolje in otroka v zgodnji dobi navadijo na taktilni občutek lesa.« Čeprav tudi konstrukta vsebuje plastične paličice, so te reciklabilne in imajo vse potrebne certifikate, dodajo ustvarjalci.

Posebno naročilo hčerke Veronike Jeglič Kralj je bilo, naj poudarijo željo njenega očeta, ki si je želel, da bi bila igrača dostopna vsem, kar pa danes, zaradi narave postopka izdelave, ni mogoče, zato vsi sodelujoči apelirajo na podjetja, ki si želijo ravnati odgovorno, naj na uradni spletni strani kupijo konstrukto in jo podarijo vrtcem, šolam ter drugim pedagoškim zavodom.