Ustavno sodišče je letos razveljavilo del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana, ki je določal obveznost ohranitve pešprehoda skozi tako imenovano Rdečo hišo oziroma njeno dvorišče. Omenjeni prehod naj bi zagotavljal povezavo med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom, prek Žitne brvi pa se nadaljuje še na drugo nabrežje Ljubljanice. Ustavno sodišče je o tej zadevi odločalo na predlog pobudnice, ki je ena od lastnic v stanovanjskem kompleksu Rdeča hiša.
Lastniki stanovanj v Rdeči hiši zaradi omenjenega določila v prostorskem načrtu niso mogli odločati o tem, da bi prehod zaprli, da bi preprečili dostop neupravičenim osebam, ki naj bi neugodno vplivale na kakovost življenja stanovalcev, je ustavno sodišče povzelo stališče pobudnice. Ta je izpostavila še, da občina ni kupila zemljišč, po katerih naj bi potekala ta javna pešpot, niti ni izvedla postopka razlastitve. S tem naj bi občina lastnike omejila pri uživanju njihove lastninske pravice.
Sodišče uslišalo stališča pobudnice ustavne presoje
Ustavno sodišče je prisluhnilo argumentom pobudnice in ugotovilo, da je občinski prostorski načrt dejansko posegel v lastninsko pravico pobudnice. »Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve,« je obrazložilo ustavno sodišče. Da v tem primeru občina ni kategorizirala javne poti, po mnenju ustavnega sodišča ni igralo razlike, saj da je s spornim urbanističnim pogojem opredeljena prometna površina, ki jo lahko vsak prosto uporablja kot pešpot, imela enak učinek, kot če bi na teh nepremičninah občina kategorizirala javno pot.
Na ljubljanskih oddelkih za urejanje prostora in ravnanje z nepremičninami so priznali, da jih je odločitev ustavnega sodišča presenetila, vendar jo spoštujejo. Napovedali so, da bodo v času naslednjih sprememb izvedbenega dela prostorskega načrta na tem območju ponovno opredelili javno površino in »nato sprožili postopek razlastitve. Dokler javna površina ne bo opredeljena, postopka razlastitve in ustanovitve služnosti v javno korist ne bomo začeli,« so povedali.
Namen pešpoti zagotavljanje boljše dostopnosti
Pojasnili pa so, da je bila omenjena pešpovezava, kot tudi mnoge druge, v prostorski načrt vrisana z namenom, da se zagotovi čim boljša dostopnost stanovalcev in drugih uporabnikov do objektov in storitev v slednjih ter do odprtih prostorov in aktivnostih v njih. »Kot drugi javni pešprehodi, pešpoti in povezave skozi večja zaključena območja stanovanjske pozidave v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana so taki prehodi v izrazitem javnem interesu. Opredeljeni so s strokovnim premislekom, in sicer z namenom ohranitve javne prehodnosti, fluidnosti mestnega parterja. Z njimi se v urbanističnem načrtovanju omejuje zapiranje večjih mestnih karejev vase v prizadevanju za prehoden in raznolik javni prostor mesta,« so pojasnili na občini. Dodali so, da v prostorskem načrtu načrtovano stanje v prostoru lahko uresničujejo postopoma: načrtovanju sledi pridobivanje zemljišč, nato fizično urejanje in šele v končni fazi opredelitev konkretnega zemljišča za javno dobro.
Na občini menijo, da je odločitev ustavnega sodišča spregledala bistvo prostorskega načrtovanja in v ospredje postavila interes posameznika nad skupnimi interesi prebivalcev mesta. »Opredelitev bodočega stanja je bistvo prostorskega načrtovanja, zato bi bilo nestrokovno in nesmiselno, da bi iz njega izvzeli vse še neizvedene posege v prostor. V tem primeru prostorskega načrta (ki je planski akt) ne bi bilo, bil bi le posnetek dejanskega stanja,« so prepričani na občini.
