Stanovanjski sklad Republike Slovenije je že lanskega decembra dobil uporabno dovoljenje za novozgrajeno sosesko s 40 stanovanji na Dolgem mostu, a po besedah direktorja sklada Črtomirja Remca bodo javni razpis za oddajo teh stanovanj objavili ta december. Pojasnil je, da je bilo razlogov, zakaj stanovanj niso oddali prej, več. Eden od njih je bilo dejstvo, da je izvajalka, družba TGH, napake, ugotovljene na soseski, odpravljala dalj časa, kot so sprva pričakovali. Napake so bile odpravljene šele tik pred začetkom poletnih dopustov, je dejal Remec.

Nato so državo prizadele katastrofalne avgustovske poplave in po Remčevih besedah so sprva razmišljali, ali bi ta stanovanja lahko ponudili najbolj prizadetim v poplavah. Sklad je na primer okoli 20 najemniških stanovanj v Radljah ob Dravi in v Ravnah na Koroškem oddal prizadetim v avgustovskih poplavah. Ker se je izkazalo, da v prestolnici ne bodo potrebna nadomestna stanovanja, so začeli pripravljati dokumentacijo za objavo razpisa za oddajo, je povedal Remec. Objavili ga bodo v roku enega do dveh tednov, je napovedal direktor in razkril, da bo cena najema med 7 in 7,5 evra za kvadratni meter. To je nekoliko manj, kot so znašale najemnine v še eni ljubljanski soseski, in sicer Novo Brdo. Tam je sklad stanovanja oddal po cenah med 8,5 in 9,5 evra za kvadratni meter.

Ljubljana potrebuje sosesko z več tisoč stanovanji

Remec meni, da je najemnina v višini med 6 in 8 evri za kvadratni meter primerno postavljena, da bi bila prosilcem dostopna, hkrati pa dovolj visoka, da bi skladu omogočala upravljanje in vzdrževanje obstoječih najemniških stanovanj in tudi gradnjo prepotrebnih novih. Želi si, da bi se takšna najemnina tudi v stanovanjski zakonodaji ustalila oziroma definirala kot neprofitna najemnina. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je potrdil, da je »trenutno zakonsko ureditev, kar se tiče neprofitne najemnine, treba prevetriti. To je ena glavnih stvari, ki jih bomo naredili v noveli zakonodaje, o kateri diskutiramo ta trenutek.«

»Vemo pa, da za Ljubljano 40 stanovanj praktično ne pomeni nič. Zagotoviti bi morali 10-krat toliko stanovanj ali celo več, da bi bile potrebe zadovoljene,« je priznal Remec. »Ljubljana potrebuje novo sosesko po zgledu iz 70. let, ko je bilo zgrajenih od 2000 do 3000 stanovanj. Za takšno sosesko bi bilo primerno zemljišče v Stanežičah. Ko se bo začela takšna gradnja, se bo Ljubljana verjetno premaknila v višjo prestavo. Dokler tega ne bo, je z manjšimi projekti zelo težko zagotoviti dovolj stanovanj, saj pomanjkanje v Ljubljani praktično pomeni polovico vseh potreb v Sloveniji,« je pojasnil Remec in dodal: »Za vse ostale kraje v Sloveniji bi si upal reči, da s temi projekti, ki jih imamo v načrtih, kar dobro pokrivamo potrebe.«

Direktor je omenil, da je sklad s posojilom Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana pomagal sofinancirati gradnjo 156 stanovanj v soseski Rakova jelša II in nakup 88 stanovanj v Zeleni jami. Poleg tega republiški sklad v prestolnici razvija še lasten stanovanjski projekt v Podutiku. Za izvedbo prve faze v Podutiku, v kateri bo zgrajenih 60 stanovanj, sklad trenutno pridobiva integralno gradbeno dovoljenje. Gradnjo nameravajo sofinancirati s posojili Razvojne banke Sveta Evrope. K reševanju stanovanjske problematike v prestolnici bo bolj pripomogla druga faza projekta v Podutiku, ki vključuje gradnjo 327 novih stanovanj. Po najboljšem scenariju bi sklad to fazo gradnje lahko začel izvajati v letih 2025 ali 2026, vendar zanjo trenutno nima zagotovljenega denarja, je priznal Remec.

Skladu prihodnje leto obljubljeni dve dokapitalizaciji

Maljevac je dejal, da je država republiški sklad letos dokapitalizirala s 25,5 milijona evrov, po novem letu pa si sklad lahko obeta še eno finančno injekcijo, in sicer v višini 25 milijonov evrov. Minister je ob tem napovedal, da država prihodnje leto sklad namerava še enkrat dokapitalizirati, vendar ni navedel konkretnega zneska. Ta bo odvisen od tega, koliko denarja bo sklad potreboval za izvedbo tekočih projektov, je pojasnil Maljevac. Po letu 2026 minister obljublja zagotovitev sistemskega vira financiranja stanovanjske gradnje, in sicer v višini 100 milijonov evrov letno.

S sofinanciranjem projektov lokalnih skupnosti in njihovih stanovanjskih skladov, nakupi stanovanj ter lastno gradnjo bo sklad v letošnjem letu pripomogel k zagotovitvi 539 novih javnih najemnih stanovanj, prihodnje leto 430, po letu 2025 pa še 1781 stanovanj po celotni državi.