Moč povezanih skupnosti v mestih je naslov publikacije, ki je kot povzetek publikacije The Power of Civic Ecosystems z nadgradnjo s slovenskimi primeri izšla v sozaložništvu IPoP – Inštituta za politike prostora in organizacije Eutropian, ki ponuja podporo pri zagovorništvu, raziskavah in oblikovanju politik za razvoj vključujočih urbanih procesov. Knjiga The Power of Civic Ecosystems, ki jo je ob izdaji njene slovenske različice spremljala tudi mednarodna konferenca, »nas je navdušila, saj se zadevamo pomena sodelovanja civilne družbe med sabo na eni strani in z javnimi akterji na drugi. Tako so storitve v mestih bolj učinkovite, kar izboljšuje kakovost življenja, predvsem pa, kar je v zadnjem času vedno bolj pomembno, so takšne skupnosti odpornejše. Trdnejše, povezane skupnosti pa so ključ, da se bomo v prihodnje lažje spopadali z krizami, ki prihajajo,« pravi direktor IPoP Marko Peterlin.

Javno-civilno sodelovanje za evropska mesta še nikoli ni bilo tako pomembno kot sedaj, saj so različne oblike sodelovanja učinkovito orodje za razvoj odpornih skupnosti. Pri tem so, kot pojasnjuje Peterlin, izzivi manjših in večjih mest različni. Pri razgledovanju po evropskih primerih sodelovanja civilne družbe in občin pa so za Slovenijo nemara pomembne izkušnje predvsem manjših krajev.

»Bistvena razlika, ki smo jo zaznali med velikimi in majhnimi mesti, je, da je v velikih in atraktivnih mestih, kot sta Dubrovnik in Ljubljana, povpraševanje po prostoru zelo veliko, zato se krči prostor za neprofitne dejavnosti, na kar morajo biti občine še posebej pozorne, saj so neprofitne dejavnosti ključne za razvoj povezane skupnosti,« poudarja Peterlin. V manjših krajih, ugotavljajo urbani raziskovalci, je problem prej obraten. »V majhnih mestih praviloma ni težav s prostori, ki jih imajo občine na razpolago, bolj je težava kritična masa aktivnih posameznikov in civilne družbe.« Zato je v manjših občinah največji izziv aktivnosti posameznikov povezati v dopolnjujočo celoto, na način, da se njihovi učinki poznajo.

Dubrovnik: prostor za domačine

Med dobrimi praksami sodelovanja med civilno družbo in občino, ki jih predstavlja knjiga Moč povezanih skupnosti v mestih, je družbeno-kulturni center v dubrovniškem kompleksu Lazareti, ki je organiziran od spodaj navzgor in katerega nastanek je bil mogoč tudi zaradi dolgoročnega sporazuma med nevladnimi organizacijami in občino.

Kompleks Lazareti, ki je bil zgrajen v 17. stoletju kakšnih tristo metrov stran od starega jedra Dubrovnika, so nevladne organizacije začele uporabljati že v 90. letih prejšnjega stoletja. Prelom se je zgodil leta 2000, ko je Umetniška delavnica Lazareti, ena najpomembnejših hrvaških organizacij na področju sodobne umetnosti in kulture, podpisala dolgoročno pogodbo z mestom Dubrovnik, ki jim je omogočila uporabo treh od desetih stavb kompleksa do leta 2025, kar je bil na Hrvaškem prvi primer dolgoročne najemne pogodbe, sklenjene med javno upravo in nevladno organizacijo.

Leta 2012 so kot odgovor na nenehne pritiske k izselitvi in komercializaciji območja ustanovili Platformo za Lazarete. Sestavlja jo pet nevladnih organizacij, ki tam delujejo, platforma pa skrbi za skupno upravljanje in zagovorništvo Lazaretov kot družbeno-kulturnega centra. Celotna ideja Platforme za Lazarete je, da »odgovarja na potrebe lokalne skupnosti, za katere drugi akterji v Dubrovniku nimajo posluha. Poleg projektov sodobne umetnosti izvajamo veliko izobraževalnih programov, osredotočenih na marginalizirane skupine, kot so brezposelni, starejše ženske in drugi,« pojasnjuje koordinatorica platforme Petra Marčinko iz Umetniške delavnice Lazareti. Prav tako v družbeno-kulturnem centru delujeta Študentsko gledališče Lero in avdiovizualni center. »Izvajamo aktivnosti, ki dopolnjujejo vrzel zaradi prevladujoče usmeritve v turizem, ki kulturo razume predvsem v okvirih stavbne dediščine.«

Pri odgovarjanju mesta na potrebe lokalne skupnosti je navdihujoča tudi Hiša nevladnih organizacij v Rigi, ki od leta 2013 ponuja prostore za aktivnosti civilne družbe. Platforma za civilno udejstvovanje, ki jo upravlja in financira mesto Riga, poleg različnih brezplačnih prostorov, ki so uporabnikom na voljo glede na potrebe, ponuja tudi podporo pri razvijanju dejavnosti nevladnih organizacij, izvaja različna izobraževanja, vodi programe financiranja in obvešča.