Kot 121. enota nesnovne kulturne dediščine je bilo v register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, nedavno vpisano klobučarstvo, nosilka omenjene dejavnosti pa je Celjanka Špela Strašek, ki je prva pri nas, ki s svojim delom ohranja in razvija klobučarsko ter modistovsko obrt. Straškovi je klobučarsko znanje predal celjski mojster Željko Tomažin. Danes pridobljeno znanje spretno združuje tradicionalno znanje in sodobne trende ter tako ohranja klobučarsko dediščino živo in jo razvija za prihodnost. Pobudo za vpis v register so dali v Muzeju novejše zgodovine Celje, predlog pa je pripravil koordinator varstva nesnovne dediščine, Slovenski etnografski muzej.

Nekdaj le mestna obrt

»Klobučarstvo in modistovska obrt sta v slovenskem prostoru skoraj že povsem izginila. Obstaja le še nekaj posameznih klobučarjev in modistk, ki to obrt negujejo in jo prilagajajo sodobnim potrebam ter željam. Skozi čas se spreminjajo tako oblike in stili klobukov ter različnih pokrival kakor tudi njihova vloga in pomen. Dandanes se pojavljajo kot del kolekcij v visoki modi, gledališčih, kot modni dodatki ali kot del uniforme različnih skupin in poklicev. Še delujoči klobučarji in modistke na temelju nekdaj le mestne obrti, o kateri pričajo številni arhivski viri, še vedno uporabljajo tradicionalne tehnike izdelovanja klobukov, pri čemer v duhu časa v svoje znanje vključujejo tudi nove materiale in tehnike, vse pogosteje pa se jim pridružujejo tudi nove generacije oblikovalk pokrival in dodatkov za lase,« so v registru nesnovne kulturne dediščine utemeljili vpis klobučarstva, čigar nosilka je z blagovno znamko Boho headwear Špela Strašek. Diplomirana sociologinja je tečaj šivanja obiskovala v Ljubljani, ko se je vrnila v Celje, pa se je klobučarske obrti učila pri mojstru Željku Tomažinu.

Moda jo je vedno navduševala

Danes je ena redkih, ki izdelujejo pokrivala. Oblikuje in izdeluje tudi druge modne dodatke za lase ter naglavna okrasja za posebne priložnosti. Oblačilna kultura, zgodovina oblačenja in pokrivala so jo od nekdaj navduševali. »Pokrivala imajo neko moč. Tistega, ki ga nosi, lahko ta modni dodatek povsem spremeni ali zgolj doda piko na i celotnemu videzu. Izdelati jih je mogoče v različnih formah in iz različnih materialov. A šele ko se lotiš izdelave, spoznaš, kako neskončno svobodo imaš,« pravi umetnica. »Hvaležna sem, da mi je bil mojster Tomažin pripravljen pokazati tradicionalne tehnike izdelave klobukov in mi v uporabo celo predal orodja, da lahko danes njegovo tradicijo nadaljujem,« še pripoveduje Straškova, ki je aktivna tudi v lokalnem okolju, saj prireja delavnice in urbane dogodke, na katerih sodeluje z drugimi umetniki, modnimi kreatorji in ustvarjalci kreativnega sektorja, prav tako spodbuja trajnostne prakse ter se aktivno vključuje v dogajanje v starem mestnem jedru. Prvega vpisa v register nesnovne kulturne dediščine so veseli tudi v Zavodu Celeia Celje, saj s tem, kot pravi direktorica Maja Voglar, ohranjajo bogato tradicijo in jo s sodobnimi pristopi oživljajo ter predstavljajo na način, ki je zanimiv tako za lokalno skupnost kot za turiste, ki obiščejo Celje.