Mestni svet je včeraj med drugim potrdil osnutek novega odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, ki glede na dejansko rabo določa funkcijo posameznih javnih cest. Občinska uprava je osnutek pripravila, ker veljavni odlok ne odraža več dejanskega stanja občinskih cest na terenu, saj je bil sprejet leta 2005 in dopolnjen oziroma spremenjen leta 2008, je pojasnila Uršula Longar, vodja odseka za promet na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. V zadnjih štirinajstih letih je občina zgradila kar nekaj novih cestnih odsekov, ki jih je treba kategorizirati, nekaterim je treba spremeniti kategorizacijo zaradi spremenjene prometne ureditve ali rekonstrukcije, nekateri odseki pa ne izpolnjujejo več meril za kategorizacijo občinskih cest, je naštela Longarjeva. »Osnovni cilj je ureditev pravnega statusa občinskih cest, zato da bomo lahko zagotovili čim boljše vzdrževanje občinskih cest in da bo lažji tudi proces obnove,« je še razložila.
Igor Horvat je v imenu svetniškega kluba SDS zahteval umik točke z dnevnega reda, ker niso prepričani, ali je pri pripravi dokumenta občinska uprava upoštevala v začetku februarja izdano odločbo ustavnega sodišča. Ta je razveljavila del veljavnega odloka o kategorizaciji občinskih cest, ker je ustavno sodišče ugotovilo, da je občina del zemljišča na Poti ob Savi (nad Prodom) kategorizirala v javno pot, ne da bi pred tem zemljišče od lastnika kupila oziroma ga razlastila. Podžupan Aleš Čerin, ki je član statutarnopravne komisije, je zagotovil, da je v odločbi ustavnega sodišča navedena parcelna številka, ki je osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest ne omenja. Župan Zoran Janković pa je poudaril, da gre šele za osnutek in da bodo odlok do končnega predloga lahko še popravili, če se bo pokazala potreba.
Horvat je ob tem pripomnil, da je potrebna široka razprava z organizacijo javnih tribun v vseh četrtnih skupnostih. V pobudi za umik točke je pokomentiral, da je osnutek nepregleden, a je Longarjeva vztrajala, da strukturo dokumenta predpisujeta uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest ter pravilnik o načinu označevanja javnih cest.
Svetniški klub Levica je mestni upravi predlagal prekategorizacijo dvanajstih javnih poti. Za večino predlagajo, da jih občina spremeni iz javnih poti za pešce v javne poti za pešce in kolesarje, saj bi tako »legalizirali kolesarski promet, ki se tam že odvija«, je zapisal vodja kluba Levica Milan Jakopovič. Med drugim so recimo predlagali, da se tako prekategorizira pot v Šmartinskem parku, ki se ob pokopališkem zidu priključi na Pot spominov in tovarištva, pot med Ljubljanico in prenovljeno Cukrarno, in podhode pod primorsko železniško progo. Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet pa je že sam v osnutku odloka predvidel prekategorizacijo Poti spominov in tovarištva, ki je trenutno javna pot, namenjena le pešcem. Če bo končni predlog potrjen, bo Pot spominov in tovarištva po novem javna pot za pešce in kolesarje, ki bodo to znamenitost še naprej lahko s pridom uporabljali.
O Součku glasovali soglasno
Janković bo na majski slavnostni seji naziv častne meščanke in meščana podelil prof. dr. Renati Salecl in igralcu Juriju Součku. Komisija za priznanja, ki je obravnavala pet kandidatov za naziv častnega meščana, je v obrazložitvi zapisala, da je Renata Salecl ena najvidnejših slovenskih intelektualk. Je avtorica več kot dvesto izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov, treh avtorskih in petih uredniških monografij, številnih kolumn za revije in časopise. »V svoji pestri, več kot tri desetletja dolgi poklicni poti je ves čas drzno, a preudarno odpirala teme, ki so bile zaradi različnih razlogov potisnjene v ozadje, in prevpraševala koncepte, ki so do tedaj veljali za družbeno normalnost,« je med drugim o delu Saleclove izpostavila komisija.
Souček je po podatkih, ki jih je v gradivu za svetnike povzela komisija za imenovanja, v Drami odigral več kot 150 vlog in režiral več kot deset del, imel je 600 nastopov v radijskih igrah in še enkrat toliko upodobitev junakov pri sinhroniziranju risank. »Je pionir in nosilni steber slovenskega sodobnega gledališča,« je o Součkovem delu strnila komisija. Medtem ko so svetniki odločitev za podelitev naziva Součku sprejeli brez glasu proti, je šest svetnikov iz vrst SDS glasovalo proti dodelitvi naziva Renati Salecl.
