Ljubljanski mestni svet bo v ponedeljek odločal o podelitvi naziva častnega meščana pesnici in šansonjerki
Elzi Budau in arhitektu Stanku Kristlu. Občinska komisija za priznanja,
ki jo vodi Nada Verbič, se je glede podelitve tega najvišjega priznanja v Mestni občini Ljubljana odločala med šestimi kandidati.
»Je ponosna Ljubljančanka, v Ljubljani živi od svoje najbolj rane mladosti, in to izpričuje v vseh svojih delih. Do danes je napisala več kot tisoč besedil za popevke, šansone in tudi narodnozabavne pesmi, kar jo uvršča med najplodovitejše avtorje,« je v obrazložitvi svoje odločitve zapisala komisija za priznanja. Budauova je napisala tudi besedila zimzelenih pesmi, kot so denimo Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Brez besed in seveda Poletna noč, po kateri nosi ime tudi junijski koncert v koprodukciji Festivala Ljubljana in RTV Slovenija. Komisija je izpostavila, da se je Budauova zapisala v zgodovino festivala Slovenska popevka kot »avtorica z največ besedili za pesmi, uvrščene v program, zmago zanje pa je tako ali drugače odnesla skoraj vsakokrat«. Za svoj ustvarjalni opus je leta 2003 prejela medijsko nagrado viktor za življenjsko delo, leta 2007 je prejela Ježkovo nagrado za življenjsko delo, lani pa ji je nekdanji predsednik republike Borut Pahor podelil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Republike Slovenije.
Tudi arhitekt Stanko Kristl je leta 2018 prejel odlikovanje srebrni red za zasluge, leta 2006 je dobil Plečnikovo nagrado za arhitekturni opus in leta 2020 še Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Komisija je v svoji obrazložitvi navedla, da se Kristlova »izjemnost in specifika kažeta v docela humani razsežnosti njegovega raziskovalno-oblikovalskega pristopa, saj v svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora«. Štiri izmed šestih ključnih projektov je arhitekt zgradil v Ljubljani, in sicer vrtec Mladi rod, inventivni stanovanjski blok na Prulah, atrijske hiše na Borsetovi ter diagnostično-terapevtsko-servisno stavbo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
