Zaradi protipoplavnih ukrepov na Glinščici in Malem grabnu po besedah Roberta Kusa iz oddelka za zaščito in reševanje v Mestni občini Ljubljana prejšnji konec tedna deli Ljubljane niso bili poplavljeni. »Vesel sem, da so bili izvedeni,« je dejal župan Zoran Janković in dodal, da mesto na tem področju čaka še nekaj ukrepov.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Kus, je bilo od četrtka do sobote na terenu med 150 do 200 gasilcev, ki so povečini črpali vodo, odstranjevali podrta drevesa, razdeljevali protipoplavne vreče. Za intervencije je bila večinoma kriva meteorna voda, v nekaterih primerih pa tudi visoka podtalnica kot posledica visokega vodostaja Gradaščice in Malega grabna.

V noči s petka na soboto je bil pretok Gradaščice na Bokalcah višji kot leta 2014, ko je poplavilo jugozahod Ljubljane. »Pretok je bil med 108 in 110 kubičnimi metri na sekundo, kljub temu ni bilo večjih poplav,« je ponazoril. Če ne bi postavili zadrževalnika Brdnikova, bi bile fakultete in del Rožne doline pod vodo, je dodal. Občina je zanj odštela 6,1 milijona evrov. »Vesel sem, da smo to uredili tako hitro,« je dejal župan.

Rezultate so prinesli tudi ukrepi na območju Malega grabna v okviru projekta Gradaščica. Cilj tega projekta je zaščita jugozahodnega dela Ljubljane ter občine Dobrova - Polhov Gradec. »Nauk te zgodbe je, da je dobro, da se preventivno obnašamo in da je smiselno vlagati v protipoplavne ukrepe,« je dejal Kus in izrazil upanje, da bo država pohitela pri nadaljnjih delih na Malem grabnu in vodotokih v Polhovem Gradcu.

Z ukrepi smo po županovem mnenju veliko prihranili. »Protipoplavni ukrepi ne dosežejo niti pet odstotkov škode,« je ocenil. Občino čaka še iskanje rešitev za zalite podvoze, kot se to ob obilnem deževju zgodi denimo na Celovški ulici, ter čiščenje mulja iz Ljubljanice. »Vsi ti ukrepi, vključno z zadrževalnikom Razori, bodo pomenili, da bosta Ljubljana in Dobrova varni pred hudimi nalivi,« je povedal Janković.