Na pogovor je prišel s kančkom zadrege in skuštranimi kodri, prav takimi, s kakršnimi je pritegnil pozornost na Ljubljanskem tednu mode, ko se je po modni pisti sprehodil v krilu modne oblikovalke Tanje Uvera. Za svoja leta je deloval morda kar preveč resno. A že po nekaj minutah pogovora smo pri mladeniču ujeli tisto iskro v zelenosivih očeh, ki pripoveduje zgodbo o najstniku, ki se je naučil mnogih novih stvari in danes zna ceniti vsak trenutek življenja.

Po treh mesecih biopsija otekline

Visokorasli Celjan Jan Fonda kot vsak najstnik prosti čas rad preživi v družbi prijateljev, ko mu dopušča čas, se ukvarja tudi s športom. A pred slabima dvema letoma ni bilo vse tako lepo. »Neki večer sem bil zunaj s prijateljico, ko me je začelo boleti v levem gležnju. Doma sem na mestu bolečine opazil majhno bulico, ki pa ji sprva nisem namenil veliko pozornosti,« pove Jan in doda: »Bolečine so bile iz dneva v dan hujše, proti koncu sem že komaj hodil. S pomočjo protibolečinskih tablet sem lahko opravil le kratke razdalje.« Odšel je do zdravnika. Diagnoza: kostni rak.

»Še preden sem izvedel za diagnozo, sem iskal informacije na internetu. Pomislil sem tudi, da bi bolečina lahko bila posledica udarca z električnem skirojem. Sprva so zdravniki menili, da gre za kalcifikacijo hematoma. Po treh mesecih smo naredili biopsijo, tkivo pa so poslali v Boston,« pojasni in še razloži: »Zdravnik mi je nato sporočil njihove ugotovitve. Šlo je za površinski osteosarkom visokega gradusa. Kostni rak. Ker sem že pred tem na internetu zasledil to bolezen, nisem bil šokiran. Pravzaprav mi je zdravnik samo potrdil to, česar sem se najbolj bal.« Ob tem doda, da je bilo slišati diagnozo, po dolgem času tavanja v temi, na neki način sproščujoče. »Ko imaš diagnozo postavljeno, veš, pri čem si, in se lahko lotiš zdravljenja.«

Izbrati življenje ali ohraniti nogo

Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so mu predlagali dve rešitvi: izbrati življenje ali ohraniti nogo. S podporo družine so se na koncu skupaj odločili za najbolj drastično: amputacija noge pod kolenom. »Druga možnost je bila ohraniti nogo, ki pa ne bi bila več funkcionalna, saj bi mi gleženj zabetonirali. Prav tako je odstranitev noge pomenila najmanjšo nevarnost, da bi se rak ponovil,« pove. Mesec dni je preživel v bolnišnici, ob glavni operaciji je imel še dve dodatni. »Morali so mi odstraniti mišico, ker ta ni dobivala krvi. Kar devet mesecev so si sledile kemoterapije, na koncu pa še mesec dni in pol rehabilitacije v Soči,« opiše kalvarijo svojega zdravljenja in doda, da se je hitro navadil tudi na hojo s protezo.

Danes, ko glede na zadnji dve leti, je hvaležen, da se je vse dobro razpletlo in da lahko reče: zdrav sem. Čeprav ni bilo preprosto, ni nikoli obupal. Zahvaljujoč tako svoji družini kot prijateljem. »Bolezen vzame del tebe, ampak ti odpre nove poti,« pravi najstnik, ki se je vključil v športne aktivnosti invalidov in med drugim že sodeloval na evropskem prvenstvu v sedeči odbojki. V začetku oktobra je prišlo tudi povabilo, da kot model sodeluje na modni reviji Ljubljanskega tedna mode. »Priznam, da sem že kot majhen deček sanjal, da bi se ukvarjal z modelingom. Nisem pa si mislil, da se bom že prvi dan Ljubljanskega tedna mode sprehodil v krilu in dobil povabilo, da sodelujem na revijah vse do konca,« pove mladenič.

Ohranil prava prijateljstva

Prav tako ohranja prijateljstva, ki so v času njegovega zdravljenja postala še bolj iskrena, močna. »Že zelo hitro sem spoznal, komu je mar. Ti so me tudi sprejeli takega, kot sem. Sam nase pa gledam enako kot pred zdravljenjem,« še pravi Jan, ki se je udeležil tudi Ljubljanskega maratona. Ta maraton je že vrsto let dobrodelno obarvan in letos so se odločili, da denar, zbran s pomočjo donacij udeležencev ob prijavi, podelijo Inštitutu Zlata pentljica, katerega član je tudi Jan. In letos bodo denar namenili Janu za nakup športne proteze. Mladenič, ki se je pred boleznijo rekreativno ukvarjal z atletiko in s prijatelji rad igral košarko, bo tako lahko sledil vrstnikom še naprej. »Vesel sem, da šport ostaja pomemben del mojega življenja. Še vedno kolesarim, vedno več sem tudi v fitnesu. Veselim se tudi zime in smučanja. S športno protezo bo vse to še veliko lažje početi,« misli sklene Jan Fonda.