»Razmere postaja vse zahtevnejše. Vse bolj smo v strahu pred zvermi, divjad nam trga varovalne ograje, do novih površin je težko priti, predvsem zaradi razdrobljenega in neurejenega lastništva, zato se zaraščajo, kar le še povečuje že tako veliko požarno ogroženost. Zdaj pritiskajo še s poskusi umeščanja vetrnih elektrarn,« razmere opisuje živinorejec Aljaž Srebrnič, ki ima pašnike na območju Kraškega roba. »Pristojni se bodo morali izjasniti, čemu želijo dati prednost in kaj bodo podprli.« Najustreznejša rešitev bi bila po njegovem ustrezno spodbujanje pašne živinoreje glede na zahtevne pogoje. Kmetje bi tako imeli teren in hrano za rejo živali, ohranjali bi kmetijsko pridelavo in s tem delovna mesta, značilno krajino in ogroženo biodiverziteto, hkrati bi se zmanjšala požarna ogroženost. »Namesto tega smo v velikem krču, saj ne vemo, kaj lahko sploh pričakujemo,«​ izpostavlja.

Ukrepi kmetijske politike na drugi strani namreč resnosti razmer očitno še ne upoštevajo dovolj.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec julija denimo objavilo drugi javni razpis za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, v okviru katerega je na voljo milijon evrov nepovratnih sredstev.

Ne ustrezajo kriterijem razpisa

Na razpis je v skladu z uredbo o odpravljanju zaraščenosti mogoče kandidirati s kmetijskimi zemljišči, ki so v evidenci dejanske rabe vpisana kot »kmetijsko zemljišče v zaraščanju« ali kot »drevesa in grmičevje« ter v gozdnogospodarskih načrtih niso določena kot gozd.

»Razpis je za območje Krasa praktično neizvedljiv,« je opozoril primorski poslanec SDS Zvonko Černač. Kot pravi, je v evidencah dejanske rabe na celotnem območju Krasa, vključno z območjem požara iz leta 2022, zelo malo površin, ki bi ustrezale kriterijem razpisa. »Poleg tega so te površine razdrobljene na številne parcele, kjer se na posamezni parceli nahaja več vrst dejanske rabe, kot so na primer »suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom«, »drevesa in grmičevje«, »kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« ali celo »gozd« na povsem pogorelem zemljišču. V vseh primerih gre v resnici za značilno kraško gmajno.«

Tudi Srebrnič pravi, da bi rad bi očistil površino, ki je deloma opredeljena kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju,deloma kot gozd, a v tem delu na razpisu ne bo mogel biti uspešen, prav tako še čaka na ustrezna soglasja.

Evropska uredba ni po meri slovenskih problemov

Darja Zadnik, svetovalka specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, pojasnjuje, da so na preteklih razpisih za odpravljanje zaraščanja prišla v poštev tudi zemljišča z dejansko rabo gozd, kar so nekateri kmetje tudi izkoristili, medtem ko na zadnjih dveh razpis zaradi zožanja kriterijev to ni več mogoče. »Ko smo spraševali, zakaj, so nam na ministrstvu odgovorili, da so se morali prilagoditi evropski uredbi. Po Evropi imajo, nasprotno od nas problem, da gozd izginja. Pri nas pa je zaraščenost skoraj 70 odstotna, zato bi bilo pametno vrniti vsaj del teh površin nazaj v kmetijsko rabo,« ocenjuje. To še zlasti velja za Kras.

Černač je podal pobudo, da bi ministrstvo uredbo ustrezno dopolnilo in spremenilo, da bi bil zagotovljen enakopraven dostop do sredstev tudi za kmete na Krasu ter posledično razpis objavilo pod novimi pogoji.

Na ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo izzivov, povezanih z odpravljanjem zaraščanja na območju Krasa, zato so po požaru leta 2022 v uredbi določili izjemo, ki velja za območje požarišča in določa, da so podpore še vedno upravičena tudi kmetijska zemljišča, ki so bila ob začetku požara vpisana kot »kmetijsko zemljišče v zaraščanju« ali »drevesa in grmičevje«, četudi je površina ob oddaji vloge po dejanski rabi opredeljena z drugačno dejansko rabo. Zaradi izjeme je po oceni ostalo upravičenih okoli 50 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Kot dodajajo, so gozdne površine črtali iz upravičenih površin zaradi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri krčitvi gozdov. Na ministrstvu se strinjajo, da je danes na Krasu res veliko gozda, ki po uredbi ni več upravičena površina, vendar ostaja še vedno kar nekaj površin, ki pa so glede rabo lahko upravičene za odstranitev zaraščanja. Poleg tega ocenjujejo, da pomanjkanje interesa za prijavo na razpise na nekaterih območjih, vključno s Krasom, ni vedno posledica neustreznih razpisnih pogojev, temveč opuščanja kmetijske dejavnosti zaradi odseljevanja mladega prebivalstva, siromašenje delovnega potenciala ter ostalih dejavnikov.

Sicer pa izpostavljajo tudi podporo ostalim ukrepom za varovanja okolja pred požari na območjih gozdov (na primer čiščenje in urejanje protipožarnih presek in druge protipožarne infrastrukture). Prav včeraj so objavili tretji javni razpis iz tega naslova v skupni vrednosti 1,1 milijona evrov. A tudi na tem področju bo treba poenostaviti pridobivanje soglasij lastnikov zaraščenih zemljišč.