Leta 2007 je vlada, ki jo je tedaj vodil Janez Janša, z Občino Krško v zameno za soglasje za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov podpisala šest protokolov, vrednih več deset milijonov evrov. Med njimi je bil tudi protokol o financiranju obnove gradu Šrajbarski turn, ki so ga podpisali ministrstvo za kulturo, ministrstvo za gospodarstvo, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in Občina Krško. Celovito obnovo gradu (brez opreme) so takrat ocenili na šest milijonov evrov. A kar dobrih petnajst let je trajalo, da je ministrstvo za kulturo začelo vsaj delno uresničevati podpisani protokol. Tako je septembra letos stekla 1,1 milijona evrov vredna sanacija grajske strehe in stropov prvega nadstropja ter odvodnjavanje meteornih voda. Obnovo v celoti financira ministrstvo, dela naj bi potekala do marca 2024, medtem ko je celovita obnova gradu potisnjena v nedoločljivo prihodnost.

Streha že močno puščala

Na vprašanje, zakaj se je vse skupaj vleklo tako dolgo, so na ministrstvu odgovorili, da je za izvedbo takšne sanacije potrebna izdelava ustrezne dokumentacije, ki je zahtevala svoj čas in ustrezno strokovno posredovanje strokovnjakov. »Sanacija strehe sodi med nujna investicijska dela na gradu, da se prepreči nastajanje večjih poškodb na objektu in izguba spomeniških lastnosti kulturnega spomenika. Trenutno gradbeno stanje gradu je slabo, v najslabšem stanju je streha, kjer zaradi poškodb prihaja do zamakanja stropov in v notranjosti gradu. Naslednji korak bo statična sanacija, ki bo tudi največji zalogaj,« so pojasnili na ministrstvu.

»To je bolečina krške občine,« je v preteklih letih večkrat dejal bivši krški župan Miran Stanko, ki je državo redno opominjal na njene neizpolnjene protokole. Januarja letos je na nujnost obnove Šrajbarskega turna, ki je bil leta 1999 razglašen za spomenik državnega pomena, ministrstvo za kulturo opomnil tudi aktualni župan Janez Kerin. Občina je ministrstvu ponovno predstavila potencialne vsebine v gradu po njegovi celoviti obnovi. »Grad ima svojo vsebinsko prihodnost. Verjamem, da je tudi ta sestanek pripomogel k podpisu same pogodbe za obnovo strehe in da bo država znala tudi v bodoče prisluhniti željam in potrebam in bo nadaljevala z drugo fazo obnove gradu. Vzrok, da do tega ni prišlo že prej, je najbrž v finančnih sredstvih, pa verjetno tudi v pomanjkljivi vsebini,« razmišlja Kerin. Med možnimi vsebinami, ki bi lahko napolnile grad, so po njegovih besedah domače organizacije oziroma »deležniki iz lokalnega okolja«, s katerimi so pogovori že stekli. »Nekaj prostorov bi ostalo tudi za potrebe turizma (prenočišča), nekaj pa za izvajanje kulturnih dejavnosti,« še pravi Kerin.

Denarja za celovito obnovo (trenutno) ni

V skladu z dogovorom iz leta 2007 je občina v upanju na obnovo iz gradu izselila štiri družine. Poslopje in okolico z renesančnim grajskim parkom je za silo očistila, leta 2009 je bil izdelan tudi konservatorski načrt kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije. A pri tem je vse do letos tudi ostalo. Kdaj, če sploh, si lahko v Krškem obetajo celovito prenovo gradu, na ministrstvu za kulturo odgovarjajo, da je potrebno najprej izdelati projektno dokumentacijo, na podlagi katere se izdela oceno vrednosti celovite obnove, vendar je še niso naročili. »Obnovo celotnega gradu bo ministrstvo načrtovalo postopoma glede na razpoložljiva finančna sredstva.« Hkrati pa dodajajo: »Finančnih sredstev za izdatnejšo obnovo gradu za namen umestitve dejavnosti v gradu trenutno ni.«