Vasi okoli Bohinjskega jezera je pred tednom dni pod vodstvom dveh 22-letnih vodij obiskala skupina trinajstih tabornikov, starih od 17 do 19 let. V Sloveniji so bili prvič, Triglavski narodni park pa so našli prek spleta oziroma objave na družbenem omrežju facebook. Prepričali so jih bližnje gore in jezero, v katerem so si želeli zaplavati. Kot je povedala ena od vodij Pauline Robert, so imeli veliko pričakovanj, ki so se tudi izpolnila. Najbolj jih je presenetila nevihta, ki jih je ujela v šotorih sredi noči. Nastanjeni so bili namreč v taborniškem kampu v Laškem Rovtu, kjer so se družili še s tremi skupinami taborniških vrstnikov. Prav to, družba in spoznavanje novih ljudi, jim tudi največ pomeni.
Kot je pojasnila Ana Marija Kunstelj iz Javnega zavoda Triglavski narodni park, so imeli v tednu od 10. do 14. julija pri njih 48 prostovoljcev, po enotedenskem odmoru pa so prišli drugi, skupina 20 prav tako Belgijcev, ki so prišli v stik z njimi prek Taborniške zveze Slovenije, projekt pa poteka še v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj. »Mi zagotovimo, da opravijo družbenokoristno delo, saj je to ena od njihovih taborniških zavez,« je povedala koordinatorka. Prostovoljci so jim tako pomagali pri spravljanju sena in košnji na Vogarju, pleli so njive v vasi Savica, pobirali smeti in po neurju v Bohinju dokumentirali stanje na terenu ter pospravili kamp Danica. Med dopoldnevi so čistili severno obrežje Bohinjskega jezera in skakalnice v Nordijskem centru Polje. Sodelavci Triglavskega narodnega parka so povedali, da so se mladi prostovoljci na Vogarju zelo izkazali, čeprav so tovrstno delo opravljali prvič.
Najzanimivejše tisto,
česar doma ni
»Tu v Sloveniji je zelo zanimivo, da lahko skoraj na vsakem koraku natočiš pitno vodo. Tega v Belgiji nismo vajeni,« je svoje doživljanje naše dežele opisala Pauline. »Najbolj mi je bilo všeč plavanje v jezeru in reki, saj pri nas česa podobnega nimamo, še posebno ne tik ob kampu,« pa je svoje vtise iz Bohinja strnila ena od prostovoljk Alix Blondeau, ki je lani z družino že potovala po Sloveniji, je pa v ekipi tabornikov edina, ki je že bila pri nas. »Zelo razburljivo je oditi tako daleč od doma in se podati na pustolovščino,« nam je zaupal Pierre Rottier, ki so se mu v spomin vtisnili gozdna prostranstva in gore. V Bohinju je opazil, da pri nas gojimo veliko spoštovanje do narave.
V tujini prostovoljno delo v narodnem parku običajna praksa
»Prostovoljno delo v narodnem parku je v tujini običaja praksa, seveda pa je treba imeti ustrezno infrastrukturo in koordinacijo, da se to lahko zagotovi. Bohinj je primeren za takšne dejavnosti, saj se lahko tu tudi nastanijo. Znotraj parka pa je dobro, da lahko s takim zgledom pokažemo, da se da lahko tudi prostovoljno v prostoru veliko narediti,« je še pojasnila Kunstljeva, ki pri tovrstni praksi vidi še veliko manevrskega prostora. Tovrstno prakso pozdravlja tudi direktor TNP Tit Potočnik, ki ga veseli, da obstajajo posamezniki in skupine, ki ponudijo svoj čas in energijo, da v določenem prostoru naredijo kaj koristnega. V okviru svojega popotovanja po Sloveniji so se taborniki prostovoljci, ki so jim v Stari Fužini podelili spominske certifikate, nato ustavili še na Bledu, v okolici Kranja, Ljubljani, prespali v Avstriji in se nato z vlakom vrnili v Belgijo. x
