Minuli petek je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o izidu natečaja o izbrani arhitekturni rešitev za projekt gradnje prizidka Plečnikovega Baragovega semenišča. Natečaj, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) izvedla skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor (ZAPS), je bil razveljavljen julija. Kot so zapisali na strani ZAPS, se je to zgodilo zaradi manjše računske napake, saj so avtorji zmagovalne rešitve napačno vnesli bruto površino objekta in posledično je napaka vplivala na končno ceno investicije. »Šlo je za računsko napako – preveliko površino prostorov, kar je posledično vplivalo na višino cene investicije. Napako je naredil natečajnik, spregledal pa poročevalec,« je takrat pojasnil Vlado Krajcar, generalni sekretar ZAPS. Vsak popravek v končnem poročilu zahteva razveljavitev končnega poročila in ponovno potrditev s strani strokovne komisije. Zaplet z izračunom po pričakovanjih ni vplival na končno odločitev, saj je bila ponovno potrjena ista skupina arhitektov: Matej Vozlič, Denis Hitrec, Tadej Urh, Anja Rudof in Zala Babič ter krajinska arhitekta Urška Kristina Škerl. Komisija, ki ji je predsedoval nekdanji podžupan Janez Koželj, je omenjeni predlog izbrala soglasno, odločali pa so med devetimi natečajnimi nalogami. Avtorji zmagovalne rešitve bodo prejeli nagrado v znesku 10.000 evrov.
10 milijonov evrov manj
Realizacija zmagovalne arhitekturne rešitve Baragovega semenišča bo po oceni avtorjev zmagovalne naloge znašala 38,4 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Od tega je za prizidek predvidenih okoli 22,2 milijona evrov, 14,6 milijona za ureditev obstoječega objekta in 1,4 milijona za ureditev okolice. V natečajni dokumentaciji z napačno bruto površino, ki je bila izbrana junija in mesec pozneje razveljavljena, je bila ocena realizacije opazno višja. Takrat so jo ocenili na 48,6 milijona evrov brez DDV. Po prvotnih načrtih naj bi projekt končali do konca leta 2025, vendar se to ne zdi realistična ocena. V osnutku proračuna MOL za to leto lahko preberemo, da so sredstva za gradnjo prizidka Baragovega semenišča zagotovljena do konca leta 2027, za kar je predvidenih nekaj več kot 12 milijonov evrov občinskih sredstev.
Višina investicije ni merilo
»Višina investicije ni bila določena kot merilo za ocenjevanje, zato tudi ni bil imenovan izvedenec za investicijo, ki bi lahko pripravil verodostojno primerjalno oceno investicijskih vrednosti z enotnimi vatli,« je povedal Krajcar in pojasnil, da je šlo za zahteven projekt, kjer je bilo glavno merilo spoštovanje Plečnikove dediščine in ne finančna izvedba. Poudaril je, da je bila komisija multidisciplinarna in da so zmagovalno rešitev izbrali soglasno. Generalni sekretar ZAPS je posvaril, da bo prenova Plečnikove stavbe dolgotrajen in zahteven projekt in da bo gotovo še prihajalo do korekcij in sprememb. Predsednik komisije Koželj pa nam je povedal, da je po njegovi oceni težava v preveliki formaliziranosti tovrstnih natečajev: »Razpisi postajajo čedalje težje obvladljivi in čedalje bolj prevladujejo pravniške forme in ne norme stroke. Zato se dogaja, da podelimo prvo nagrado, ki je in bo nesporna. Potem pride do manjše tehnične napake ali spregleda in grozi, da bo vse padlo v vodo.«
