Na Poljanski cesti, kjer z rekonstrukcijo in gradnjo prizidka nastajajo novi sodobni prostori za Arhiv Republike Slovenije, ki so več kot nujni – o njih se govori že skoraj 30 let – trenutno potekajo gradbena, inštalacijska in obrtniška dela. Prav tako so v javnem zavodu pravkar podpisali pogodbo za projektiranje notranje opreme. »Predvideno je, da bo gradnja končana marca prihodnje leto, selitev pa bo sledila predvidoma konec poletja prihodnje leto. Investicija je zahtevna, delno gre za obnovo starega objekta, ki je spomeniško zaščiten, in delno za novo gradnjo. Projekt ni enostaven, ker ima arhiv zelo raznoliko dejavnost, ne gre samo za ohranjanje starih dokumentov. V digitalnem času so novi izzivi, pri čemer mislim na elektronski arhiv. S to stavbo bomo pridobili tudi najsodobnejše prostore za hranjenje digitalnega arhiva, z vsemi varnostnimi protokoli, ki so za to predvideni,« je na gradbišču povedal direktor Arhiva Republike Slovenije Bojan Cvelfar, ki ta položaj zapušča. Tako imenovana varna soba, ki bo s serverskim sistemom in diskovnim poljem ter vsemi ustreznimi mikroklimatskimi in varnostnimi pogoji namenjena dolgoročni hrambi elektronskega gradiva, bo svoje mesto v novi stavbi dobila v nizkem pritličju.

Arhiv Republike Slovenije, ki deluje na več lokacijah po Ljubljani – na Zvezdarski, Zemljemerski in Poljanski oziroma Kapusovi, kar predstavlja logistične in organizacijske izzive, poleg tega ima v Borovcu pri Kočevski Reki še depo za filme na gorljivi nitratni osnovi – bo v obnovljenem in dozidanem osrednjem traktu kompleksa na Poljanski 40 pridobil skoraj 6300 kvadratnih metrov tlorisne površine. Pri čemer ima v vzhodnem traktu objekta na Kapusovi 4 arhiv že od leta 2006 v upravljanju in uporabi depojske prostore v izmeri skoraj 5000 kvadratnih metrov, eno etažo uporablja Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Po prenovi, kot je poudaril dosedanji namestnik direktorja Arhiva Republike Slovenije Andrej Nared, ki z jutrišnjim dnem postaja vršilec dolžnosti direktorja, bodo »vsi delovni prostori in prostori za uporabnike, predavalnica, čitalnica in razstavi prostor na enem mestu. V Gruberjevi palači nimamo razstavnega prostora, za to uporabimo avlo. Delovali bomo v sodobnih prostorih, ki bodo ustrezno klimatizirani in dovolj veliki, da bomo vsi zaposleni lahko na enem mestu.« Po selitvi bo del arhivskega gradiva, dobra tretjina vsega gradiva oziroma okoli 12.000 tekočih metrov, sicer še ostal dislociran na Zvezdarski v depojih Virant in Rožna. Kot je pojasnil Nared, so v arhivu že pripravili tudi idejno zasnovo za dograditev depojskih in drugih prostorov na južnem robu kompleksa ter funkcionalno povezavo vseh traktov na Poljanski. Vendar bo »uresničitev načrtov, ki bi prostorsko vprašanje osrednjega slovenskega državnega arhiva dokončno rešili, očitno morala še počakati«.

Muzej slovenske osamosvojitve bi vzel polovico prostorov

Na gradbišču, ki si ga je ministrica za kulturo Asta Vrečko s sodelavci včeraj ogledala, je poudarila, kako pomembno je nastajanje sodobnih prostorov za ohranjanje našega najpomembnejšega arhivskega gradiva po najvišjih standardih. Poleg tega je poudarila, da projekt na Poljanski cesti ves čas poteka po gradbenem načrtu, ki je bil pripravljen le za Arhiv RS. Ta bi bil skoraj ob polovico kvadrature, ki jo je vlada Janeza Janše namenila zdaj že nekdanjemu Muzeju slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila leta 2021. 

Priporočamo