Gradnja trenutno največjega elektroenergetskega projekta v Sloveniji, plinsko-parne enote v ljubljanskih Mostah, gre h koncu, je povedal tehnični direktor javnega podjetja Energetika Ljubljana in vodja projekta Marko Agrež. »Potekajo še zaključna dela, medtem ko so strojna montaža, elektro montaža in gradbena dela končani,« je ob enem od dveh ogromnih zabojnikov, v katerih so Siemensovi plinski turbini in generatorji, dejal Agrež. Dodal je, da morajo izvajalci povezati in preizkusiti vse varnostne sisteme, aprila pa bi nato sledili vroči zagoni, s katerimi bodo preverili delovanje plinsko-parne enote ob dejanski uporabi plina. Hladni zagon, s katerim so testirali delovanje električne in strojne opreme, je javno podjetje opravilo že konec lanskega leta.
Če bodo vroči zagoni uspešni in se ne bodo pokazale kakšne težave, bo sledilo trimesečno obdobje testiranja, ki se bo končalo z mesecem obratovanja, ko morajo dokazati, da nova naprava zanesljivo obratuje, je pojasnil Agrež. Sledila bosta tehnični pregled in obdobje poskusnega obratovanja. »Računamo, da bo že v ogrevalni sezoni 2023/24 plinsko-parna enota s polno močjo vključena v sistem,« je napovedal Agrež.
Borzne cene plina trenutno sprejemljive
To pomeni, da bo glavni energent, s katerim se bo ogrevala prestolnica, zemeljski plin. Plinsko-parna enota bo namreč nadomestila dva premogovna bloka v moščanski termoelektrarni-toplarni. Po zaslugi te investicije bo Energetika v Mostah porabila 70 odstotkov manj premoga, ki ga zaradi nizke vsebnosti žvepla uvaža iz Indonezije. Po zagonu plinsko-parne enote bo premog v proizvodnji termoelektrarne-toplarne predstavljal 20 odstotkov energentov, lesni sekanci 10 odstotkov, plin pa 70 odstotkov. Javno podjetje naj bi premogu dokončno pomahalo v slovo do leta 2030, pod pogojem, da bodo uspešno realizirali druge razvojne projekte, kot so predelava enega od premogovnih kotlov za lesno biomaso in sežigalnica, je omenil Agrež.
Od kod bo prihajal plin, ki naj bi ga prihodnje leto potrebovali okoli 160 milijonov kubičnih metrov, Agrež v tem trenutku še ni znal napovedati. So pa zato borzne cene plina ta čas podobne tistim iz obdobja med letoma 2010 in 2015, to je okoli 50 evrov za megavatno uro. Te cene so veliko bolj ugodne od tistih, ki smo jim bili priča v zadnjem letu, ko so se povzpele tudi do 200 evrov za megavatno uro.
Kaj zagon plinsko-parne enote v prihodnji ogrevalni sezoni pomeni za položnice Ljubljančanov, priključenih na daljinsko ogrevanje, prav tako še ni povsem jasno. To bo odvisno predvsem od tega, po kakšni ceni bodo zakupili potreben plin. »V tem trenutku lahko rečem le, da se cena ogrevanja zaradi delovanja plinske elektrarne ne bo povišala, prej nasprotno,« je sklenil Agrež.
Posel, vreden več kot sto milijonov
Gradnja plinsko-parne enote se je začela v letu 2019, po takratnih načrtih pa naj bi bila zaključena že konec leta 2021 oziroma v začetku leta 2022. Ta terminski načrt so precej zamaknili različni dejavniki, med drugim tudi pandemija covida-19 in dolgotrajni postopki spreminjanja gradbenega dovoljenja, ki ga je bilo treba prilagoditi zaradi tehnoloških razlogov. Eden od vzrokov za zamudo so bile tudi ugotovljene napake na dobavljenih parnih utilizatorjih. Za glavno tehnološko opremo bo Energetika Ljubljana grški družbi Mytilineos odštela 143,9 milijona evrov vključno z DDV, za osemletno servisiranje plinskih turboagregatov pa bo proizvajalki te opreme, družbi Siemens, odštela še dodatnih 15,9 milijona evrov brez davka.
Omenjeni projekt je pritegnil pozornost Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je lanskega junija izvedel več hišnih preiskav zaradi preiskovanja suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pomoči pri storitvi kaznivega dejanja. Mediji so lani poročali, da naj bi bili med osumljenimi Agrež, direktor Energetike Samo Lozej in nekdanja direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Med osumljenci naj bi bil po poročanju portala Siol še srbski poslovnež Petar Komljenović, ki naj bi med razpisom lobiral za grško družbo. Po hišni preiskavi so z Energetike potrdili, da so predstavniki NPU zbirali dokumentacijo v zvezi s plinsko-parno enoto, in zagotovili, je bil projekt »od samega začetka v vseh fazah voden zakonito in transparentno«.
