»Ljubljana je premajhna za gentrifikacijo,« je v torek komentiral ljubljanski župan Zoran Janković. Ponovno je poudaril, da je cena nepremičnin na Trubarjevi cesti zaradi prenove Roga po njegovem mnenju zrasla za več kot petdeset odstotkov, in dodal pojasnilo, da so cene zrasle v korist občanov in ne v njihovo škodo. »Cena je zrasla za obstoječa stanovanja, ki že imajo lastnike. Kaj je narobe s tem, če je vrednost njihovega stanovanja zrasla?«

Razstava o gentrifikaciji

Županova izjava je sovpadla z razstavo Vizije so 18: V Ljubljani se moramo pogovoriti o gentrifikaciji, ki si jo je še do danes zvečer mogoče ogledati v galeriji Kresija. Razstava, ki so jo pripravili arhitekti s fakultete za arhitekturo in iz društva arhitektov, izhaja iz ugotovitve, da je bivanje v mestu vse dražje in postaja čedalje nedostopnejše za ljudi z nižjim in tudi povprečnim prihodkom. Del razstave, ki je študijsko in analitično obarvana, pa je med drugim tudi študija primera gentrifikacije Trubarjeve ceste.

Arhitekt Miloš Kosec, ki je skupaj z Alešem Vodopivcem kurator razstave v Kresiji, nam je pojasnil, da velikost mesta po njegovem mnenju ne igra bistvene vloge, ko govorimo o tem fenomenu. »Gentrifikacija ni stvar velikosti, pri nas bi gotovo lahko govorili tudi o gentrifikacije še manjših mest od Ljubljane. Ne gre za velikost, ampak za dinamiko, ko majhen, a finančno in odločevalsko močan sloj prebivalstva preoblikuje mesto v skladu z lastnimi interesi. Za ta proces imamo lahko pet milijonov ljudi ali pa tri tisoč.« Ni sicer jasno, ali se županove besede nanašajo na razstavo, ampak Kosec je poudaril, da je po njegovem mnenju napredek že to, da se je na občini sploh začelo govoriti oziroma vsaj uporabljati termin gentrifikacija.

Podžupana o gentrifikaciji

V kontekstu gentrifikacije je župan še izjavil, da glede tega vprašanja verjame profesorjema arhitekture Janezu Koželju in docentu Roku Žnidaršiču, torej nekdanjemu in sedanjemu podžupanu. Žnidaršič sicer na odprtju razstave v govoru ni želel komentirati vprašanja, ali je Ljubljana dovolj velika za gentrifikacijo, a je dejal, da bi že pred več kot stotimi leti lahko govorili o podobnem procesu. »Če govorimo o Hribarjevem razvoju Ljubljane, je bil to gotovo zelo celovit in radikalen projekt, ki bi ga lahko danes brez večjih težav opredelili z izrazom gentrifikacija.«

Profesor Koželj pa nam je povedal, da se je s to problematiko veliko ukvarjal, ko je bil na funkciji. »Predvsem pa sem se ukvarjal z vidikom turistifikacije, ki je eden izmed glavnih spodbujevalcev gentrifikacije. Manjkali so sicer primerne raziskave in podatki, ki so nujni za ukrepanje.« Odgovornost za gentrifikacijo Ljubljane Koželj sicer pripisuje državi, saj po njegovem mnenju občina nima zadostnih pooblastil, recimo pri omejevanju kratkoročnih namestitev ali pri izdajanju obratovalnih dovoljenj. Izpostavil je še, da so se na občini v zadnjih letih trudili, da bi bila neprofitna stanovanja bolje razporejena po mestu: »Z gentrifikacijo smo se na občini borili na način, da smo počasi gradili neprofitna stanovanja vedno bližje mestnemu središču. Tega procesa žal ni nihče opazil. V socializmu so se gradila stanovanja na robu mest, na ledini pravzaprav. Tudi neprofitne soseske na Polju smo podedovali in so prav tako na obrobju. Iskali smo možnosti, kako približati te soseske središču z namenom, da bi bili prebivalci z različnim gmotnim položajem enakomerno razporejeni po mestu,« je povedal in omenil še načrtovana stanovanja na Resljevi in Povšetovi.