Žužemberški občinski svet je te dni na izredni seji potrdil investicijski program projekta oskrbe s pitno vodo v njihovi občini. Gre za 2,7 milijona evrov vreden projekt, pri čemer računajo tudi na državna sredstva. Novica ne bi bila nič posebnega, če ne bi v Žužemberku pred dobrima dvema letoma končali projekt suhokranjskega vodovoda, vrednega 39 milijonov evrov in podprtega z državnim in evropskim denarjem. Vanj je bilo vključenih pet občin, gradnja je potekala od leta 2014, nosilka pa je bila prav občina Žužemberk. Skupna vrednost investicije je za njihovo občino znašala okoli 16 milijonov evrov, od tega je morala občina zagotoviti 5,3 milijona evrov.
Načrt zdaj predvideva skoraj 5,8 kilometra vodovodnega sistema, dve črpališči in dva reducirna jaška. Tokrat gre za gradnjo večinoma sekundarnih cevovodov, s čimer bodo na vodovodno omrežje na novo priključili 455 prebivalcev v vaseh zlasti na Ajdovški planoti, kjer vodovoda doslej še niso imeli. »Žal ti sekundarni vodi v projektu gradnje suhokranjskega vodovoda niso bili predvideni. Zgrajenih je bilo le nekaj malega sekundarnih vodov, večinoma se je obnavljalo dotrajane primarne vode. S tem so se predvsem zmanjšale vodne izgube, ki so bile prej tudi več kot 50-odstotne,« je pojasnil župan Žužemberka Jože Papež.
Brez sofinanciranja bo težko
Občina pri gradnji sekundarnega omrežja računa tudi na sredstva iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, od koder naj bi pridobila približno tretjino potrebnega denarja. Če bodo pri tem uspešni, bi lahko po Papeževih predvidevanjih dela začeli že jeseni. »Gospodinjstva na Ajdovški planoti želimo res čim prej priključiti na vodovod. Gradnjo bi lahko postopoma končali do leta 2025. Če bomo morali sredstva zagotoviti sami, se bo zavlekla zagotovo za dodatnih pet let,« razmišlja Papež.
Ajdovška planota z okoli 600 prebivalci je bila doslej največja siva lisa v občini pri oskrbi s pitno vodo. Da bodo vendarle dobili vodo, so jim obljubljali že pred leti ob začetku gradnje suhokranjskega vodovoda, toda le redki so se nato lahko priključili nanj, saj sekundarnih vodov pač niso zgradili. V Brezovi Rebri, Vinkovem Vrhu, Ajdovcu, Velikem in Malem Lipovcu in drugih naseljih so številne, tudi največje živinorejske kmetije v občini, ki na dan za svojo živino potrebujejo več tisoč litrov vode. Toda njihovi vodnjaki so po prvih letošnjih sušnih mesecih prazni, zato jim morajo gasilci vodo dovažati ves čas, kar pa tudi ni prav poceni.
Nekateri več kot kilometer od primarnega voda
Po tem projektu bo v občini ostalo brez priključitev na vodovod še nekaj manjših zaselkov z eno ali dvema hišama, ki so od primarnega voda oddaljene tudi po kilometer ali več. »A v prihodnosti bomo prav gotovo poskrbeli tudi zanje,« zagotavlja župan.
Občinski svet je potrdil tudi projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode, vreden dobrih 823.000 evrov, pri čemer prav tako računajo na sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost. Zgradili naj bi kanalizacijo na Dvoru in v bližnji Sadinji vasi. Kot pravijo na občini, gre za energetsko učinkovit sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda v aglomeracijah, manjših od 2000 enot. Predvidena je gradnja skoraj 1500 metrov kanalizacijskega sistema z dvema črpališčema.
