Na Gorenjskem so bili od nekdaj napredni glede ohranjanja, varovanja in krepitve zdravja prebivalcev. Prva zdravstvena domova sta tam začela delovati leta 1929 v Tržiču in leta 1936 v Kranju, medtem ko je bila javna zdravstvena služba na Kranjskem vzpostavljena že leta 1888. »Zdravstvene razmere na terenu so v tistem času spremljali okrožni in okrajni zdravniki, ki so ukrepali ob pojavu škodljivih vplivov in nalezljivih bolezni, medtem ko je danes varovanje zdravja prebivalcev Gorenjske v pristojnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) z organizacijskima enotama v Kranju,« je povedala muzejska svetnica dr. Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja. Pred dnevi so pod njegovim okriljem ob 70. obletnici organiziranega javnega zdravstva na Gorenjskem in 100. obletnici ustanovitve Higienskega zavoda v Ljubljani, ki je kot osrednja javnozdravstvena ustanova v Dravski banovini leta 1923 postavil temelje organizirani skrbi za javno zdravje v naši državi, v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo Skrb za javno zdravje.
»Pobudo za razstavo je dala dr. Irena Grmek Košnik, specialistka klinične mikrobiologije in javnega zdravja območne enote NIJZ v Kranju, kjer so zaposleni med energetsko sanacijo oziroma pospravljanjem prostorov naleteli na dragocene stare panoje s tematiko o varovanju javnega zdravja in ozaveščanju prebivalstva o nevarnostih za zdravje ter takoj prepoznali njihovo vrednost. Kot zgodovinarka sem ob tem hitro pomislila na predmete, ki jih že hranimo v muzeju, saj je bil eden od kranjskih zdravnikov dr. Božidar Fajdiga dolgo časa okrajni zdravnik, kar pomeni, da je skrbel za javno zdravje na širšem območju Kranja in Tržiča, do leta 1936 tudi Škofje Loke. Veliko je delal na terenu in je dobro poznal življenjske okoliščine pacientov, kar je vedno upošteval pri zdravljenju. Imamo bogato zbirko iz njegove ambulante z veliko instrumenti in zdravili, del tega gradiva pa smo uporabili tudi v razstavi Skrb za javno zdravje,« je pojasnila Monika Rogelj.
V Kranju od nekdaj zelo napredni
»Kar se našega dela tiče, so se od ustanovitve samostojnega zavoda za javno zdravje za Gorenjsko pred 70 leti do danes zgodile velike spremembe. Tisti, ki svoje delo opravljamo na področju nalezljivih bolezni, ugotavljamo, da je zaupanje v cepljenje slabše, kot je bilo nekoč. Delež necepljenih otrok narašča, bojimo se, da bo postal tako velik, da bo meja presežena in ne bo več kolektivne imunosti,« je ključne spremembe na področju javnega zdravstva ob odprtju razstave opisala Irena Grmek Košnik. Ob začetku njene poklicne poti leta 1993 je bilo v naši državi veliko primerov cepljenja proti steklini, je dodala, medtem ko danes v Sloveniji stekline pri ljudeh ni več, v primerjavi s preteklimi leti pa se ljudje pogosteje cepijo proti klopnemu meningoencefalitisu.
»Življenjska doba se je podaljšala, ob tem pa se pojavljajo nove zdravstvene težave starejših, ki jih prej nismo zaznali: demenca, alzheimerjeva bolezen, degenerativne bolezni in krhkost starostnikov v vseh pogledih. Ljudje so danes bolj izobraženi glede svojega zdravja, velika sprememba v primerjavi s preteklim obdobjem pa je tudi pojav večkratno odpornih bakterij v bolnišnicah, zato ne preseneča, da študije kažejo, da bomo imeli leta 2050 po svetu več smrti zaradi bolezni, ki jih bodo povzročile omenjene bakterije, kot zaradi kot raka in srčno-žilnih bolezni, zaradi katerih največ ljudi umre danes. Velike spremembe so se zgodile tudi glede napredka mikrobiološke diagnostike, bolniki precej hitreje dobijo izvide, analize pa so tudi bolj natančne,« je med drugim izpostavila specialistka klinične mikrobiologije in javnega zdravja ter nekdanja direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Dodala je, da so bili v Kranju od nekdaj zelo napredni na področju higiene oziroma varovanja zdravja. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je od leta 1963 do 1990 vodila zdravnica prim. Ana Kraker - Starman, ki si je prizadevala za izboljšanje življenjskega in delovnega okolja, izvajanje higienskih ukrepov in bila dejavna pri ozaveščanju za zdrav način življenja. Prav Kraker-Starmanova je tudi avtorica že omenjenih razstavljenih panojev s še danes aktualno vsebino, ki so jih v sedemdesetih in osemdesetih letih selili po različnih lokacijah države in z njimi ozaveščali ljudi. V Kranju so tudi kasneje, pod vodstvom Irene Grmek Košnik, zelo uspešno razvijali laboratorijsko dejavnost in bili daleč naokoli prepoznani po akcijah cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, s katerimi so ljudem omogočili cenejše cepljenje, med prvimi v državi pa so izvajali tudi delavnice s poudarkom na zdravem načinu življenja.
