Na republiškem stanovanjskem skladu se veselijo dejstva, da bodo z uspešno prijavo na razpis za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in dogovorom o posojilu Razvojne banke Sveta Evrope prišli do skoraj 110 milijonov evrov svežih sredstev. A za ambiciozen stanovanjski program do leta 2035 bo treba najti zanesljiv vir financiranja.
Na republiškem stanovanjskem skladu so iz načrta za okrevanje in odpornost pridobili 38,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Hkrati so se z Razvojno banko Sveta Evrope dogovorili za nov kredit v višini 70 milijonov evrov, na osnovi katerega naj bi izpeljali gradnjo več kot 900 stanovanj na desetih lokacijah v sedmih statističnih regijah. Spomnimo: skladu so kredit v višini 50 milijonov evrov dali že leta 2018, in sicer za gradnjo 800 stanovanj v Ljubljani in Mariboru, konkretno za dokončanje projekta Novo Brdo ter projektov Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje. Nepovratna sredstva in nov kredit v veliki meri rešujejo vprašanje financiranja stanovanjskega programa do leta 2025.
Na republiškem stanovanjskem skladu si medtem prizadevajo tudi že za pripravo novega stanovanjskega programa do leta 2035, ki bo odvisen predvsem od tega, ali bo država za gradnjo javnih najemnih stanovanj zagotovila sistemski vir financiranja. Trenutna koalicija takega vira financiranja v koalicijski pogodbi ni nedvoumno napovedala, čeprav brez tega ne bo šlo. Najpogosteje se kot možen vir omenja davek na nepremičnine.
Prenos zemljišč s slabe banke
Za pospešeno gradnjo novih javnih najemnih stanovanj v koalicijski pogodbi partnerji sicer zelo na splošno obljubljajo »ustrezen zakonodajni okvir, ki bo omogočil izvedbo kriznega načrta reševanja stanovanjske krize«, bolj konkretno pa je omenjen prenos vseh preostalih stanovanjskih nepremičnin z DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kjer naj bi se zanimali za 25 zemljišč, vrednih približno 50 milijonov evrov. Spomnimo, leta 2019 je zemljišča za gradnjo stanovanj država že prenašala na sklad, takrat je šlo za večje zemljišče v Podutiku, kjer naj bi gradili okoli 400 stanovanj, ter zemljišči v naseljih Brod - Drage v Novem mestu in Rožni dolini v Novi Gorici. Zemljišča je sklad od DUTB kupil 12,2 milijona evrov, država pa je nato sklad dokapitalizirala v istem znesku.
Takrat se je pripravljal tudi prenos drugih zemljišč, zlasti v Ljubljani, kjer je pomanjkanje javnih najemnih stanovanj največje. Iskali so predvsem zemljišča, kjer bi najlažje in najhitreje zagnali gradnjo, med drugim so omenjali zemljišče v Parmovi ulici v neposredni bližini islamskega versko-kulturnega centra, kjer bi po takratnih ocenah lahko zraslo 330 stanovanj, drugo zemljišče, ki se ga je omenjalo, je kompleks propadlega Cestnega podjetja Ljubljana pri rehabilitacijskem inštitutu Soča. A pogovori niso dovolj hitro obrodili sadov, nato se je še zamenjala oblast.
Na DUTB so medtem kar uspešno prodajali nepremičnine, tudi primerne za stanovanjsko gradnjo. Med drugim tudi omenjeno zemljišče v Parmovi ulici, ki so ga marca letos glede na izklicno ceno za več kot štiri milijone evrov prodali družbi Residence iz Cerkelj na Gorenjskem. Prodali so tudi zemljišče za gradnjo Situli podobnega kompleksa v izteku Masarykove ceste, ki ga je lani kupil slovaški Corwin.
Po dostopnih podatkih DUTB še vedno razpolaga z zemljiščem nekdanjega Cestnega podjetja Ljubljana za Bežigradom, za katerega želijo, da bi občina čim prej sprejela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Na tem zemljišču naj bi bilo po ocenah mogoče zgraditi okoli 110 stanovanj, lahko pa bi jih bilo še veliko več, če ne bi občinski prostorski načrt tu predvideval tudi doma za starejše občane. Kljub temu da prostorskega akta še ni, na DUTB zemljišče prodajajo za šest milijonov evrov. Na toliko cenijo tudi zemljišče CPL na območju starega kamnoloma v Podutiku, tudi za to lokacijo pa mora občina sprejeti še OPPN. Gre za zahteven projekt, s katerim bi po ocenah lahko pridobili več kot tisoč stanovanj.
Zanimivo za prenos na stanovanjski sklad bi lahko bilo tudi zemljišče med Cesto dveh cesarjev in južno obvoznico, na območju tako imenovanega vrtnega mesta Sibirija, za katerega pa bo morala občina prav tako sprejeti še OPPN. Ta nepremičnina ima tudi druge pomanjkljivosti, saj je DUTB lastnik le posameznih deležev parcel, ki skupaj tvorijo 37.000 kvadratnih metrov velik kompleks, katerega solastnica je tudi ljubljanska občina. Komur bi uspelo zaokrožiti lastništvo, bi lahko na tem območju verjetno zgradil vsaj 200 stanovanj. Zaradi vseh teh omejitev je DUTB svoj delež 14.970 kvadratnih metrov prodajala za zgolj 1,82 milijona evrov, a so nato postopek ustavili.
Načrti tudi za obdobje
po letu 2025
Republiški stanovanjski sklad trenutno gradi drugo fazo soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru s 188 stanovanji in manjšo sosesko na Dolgem mostu v Ljubljani, kjer naj bi dela zaključili do konca leta, spomladi so stekla tudi dela na soseski Nova Dolinska v Kopru, kjer republiški stanovanjski sklad gradi dva bloka z 91 stanovanji in sofinancira gradnjo še enega objekta s 75 stanovanji, ki jih bo oddajal koprski stanovanjski sklad. Objekti naj bi bili dokončani do konca prihodnjega leta. Zaenkrat imajo na skladu še projekte za dokončanje skoraj 590 stanovanj do leta 2026 na območju Novega mesta, Jesenic, Kranja, Lukovice, Lendave, Ljubljane in Nove Gorice ter načrte za še 1171 stanovanj na območju Ljubljane, Kranja, Novega mesta in Maribora za izvedbo po letu 2025.
