»V zadnjih letih so vlaki, ki ponoči vozijo skozi Ljubljano, začeli precej bolj pogosto hupati. Pred časom sem v vašem časopisu prebrala novico, da naj bi vlaki od junija malo manj hupali in bo ponoči več miru, da bomo lahko lažje spali. To se ni zgodilo. Lahko vam povem, da smo stanovalci, ki živimo ob železnici, v stiski, saj zaradi tega hrupa ne moremo spati,« nam je sporočila bralka Katja, ki živi na Viču. Sredi junija smo namreč poročali, da del na železniškem nadvozu nad Dunajsko cesto ne bodo več opravljali v nočnem času, iz česar je bilo sklepati, da bo manj tudi hupanja vlakov, ki naj bi opozarjali delavce, naj se umaknejo.
Opozorilni znak zaradi varnosti
Iz Slovenskih železnic (SŽ) so sporočili, da se zvok vlakov, ki mu pogovorno rečemo hupanje, uradno imenuje signalni znak Pazi. Oddaja se v primeru, ko je treba na progi opozoriti, da prihaja vlak. To se dogaja bodisi priložnostno, če strojevodja opazi osebo ali vozilo na tirih. Opozorilni signal se sproži tudi v posebnih primerih, če je recimo zmanjšana vidljivost zaradi megle ali slabega vremena, in pred določenimi večjimi objekti ali ovirami, ki strojevodji zastrejo pogled. Vedno pa ga sprožijo pred progovnim opozorilnikom, ki je vgrajen na predpisani razdalji pred nivojskim prehodom brez zapornic, in pred delovišči zaradi varnosti. Z inšpektorata za infrastrukturo so sporočili, da je za nadzor nad varovanjem delavcev zadolžen progovni čuvaj. Pred deloviščem pa se postavi prenosni progovni opozorilnik, ki označuje mesto dela na progi. Strojevodja morda pri opozorilniku oddati signalni znak in ga večkrat ponoviti, dokler se ne približa delom na progi, in to »ne glede na čas izvajanja del«, so sporočili z inšpektorata.
Iz SŽ pa so dodali, da dopuščajo možnost, da je v zadnjem času večje število oseb ali drugih vozil na območju tirov, zaradi česar je možno, da mora strojevodja večkrat sprožiti opozorilni signal. »Ravno nedovoljeno prehajanje in hoja po tirih ali nahajanje v neposredni bližini tira ali proge je pogost razlog, ko mora strojevodja s signalnim znakom opozoriti, da prihaja vlak in da se je treba umakniti s tira oziroma se od njega odmakniti. V marsikaterem primeru pa je ravno hupanje oziroma oddaja signalnega znaka Pazi preprečila najhujše posledice.«
Linijski vir hrupa
Železnica in tudi bolj prometne ceste imajo omejitev glede zvočnih emisij, pa so sporočili z inšpektorata za okolje in energijo. Pri tem so dodali, da ne opravljajo sprotnih meritev, ampak samo občasno, na podlagi prijave. V zadnjih dveh letih niso prejeli nobene prijave zaradi hrupa cest ali železnic. Hrup zaradi varnostnih razlogov, kot je opozorilni signal ali intervencijske sirene, tudi v nočnem času, je izjema in velja za dovoljeno zvočno emisijo, ki lahko presega mejne vrednosti.
Za območje Ljubljane na inšpektoratu niso obravnavali nobene prijave zaradi prekomernega »linijskega vira hrupa«, kot imenujejo zvočne emisije, ki jih oddaja cesta ali železnica. So pa dodali, da je vlada oktobra 2022 izdala operativni program varstva pred hrupom, v katerem so smernice za postopno izboljšanje kvalitete življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini s prometom obremenjenih železniških prog in cest. V programu lahko tako preberemo, da železniški linijski hrup, ki presega 50 decibelov, ponoči prizadene več kot 22.000 občanov. Omenjeni podatki so iz leta 2022, revidirali pa jih bodo čez tri leta.
