Družbi Inkaing in Adriaing, ki jima je direkcija za vode avgusta 2020 zaupala izvedbo protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice na območju občine Dobrova - Polhov Gradec (etapa 1B), sta aprila letos zaključili gradnjo, so povedali na direkciji. Dodali so, da trenutno poteka pregled projektne dokumentacije izvedenih del. Ko bo slednjo v imenu direkcije inženir pregledal in potrdil, bodo lahko zaprosili tudi za uporabno dovoljenje za izvedene posege. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bosta izvajalca direkciji predala zgrajene objekte in takrat bodo na direkciji tudi lahko pripravili končni obračun za celoten projekt.
Bo pa direkcija za ukrepe na porečju Gradaščice v Dobrovi - Polhovem Gradcu zagotovo plačala več, kot so načrtovali. Samo družbama Inkaing in Adriaing bo direkcija morala plačati približno 3,9 milijona evrov z davkom oziroma okoli milijon evrov več, kot je bila leta 2020 dogovorjena pogodbena vrednost. »Povišanje vrednosti del izhaja predvsem iz dviga cene gradbenih surovin in sredstev, ki se je zgodil v obdobju trajanja pogodbe, nepredvidenih del ter predvidljivih fizičnih razmer. Zadnji aneks je povišal ceno zaradi priznanja sanacijskih del in pripadajočih stroškov po (lanskoletnih avgustovskih, op. a.) poplavah,« so na direkciji našteli vzroke za sklepanje štirih aneksov, ki so povišali vrednost osnovne pogodbe.
Sredi decembra naj bi bila zaključena še etapa 1A
Etapa 1A oziroma protipoplavni ukrepi, ki jih na Malem grabnu na območju Mestne občine Ljubljana po naročilu direkcije za vode izvaja konzorcij družb Hidrotehnik, CVP in Drava, pa še ni zaključena. Izvajalci so po podatkih direkcije do konca letošnjega junija opravili 84 odstotkov vseh pogodbeno naročenih del, zaključiti pa jih morajo najpozneje do 17. decembra letos. Izvajalci še morajo na nekaterih odsekih najprej prestaviti komunalno infrastrukturo, nato pa tam dokončati vodnogospodarske ureditve, kot so zidovi, nasipi ali široki izkopi brežin. Na območju Kozarij morajo dokončati dela v strugi Horjulke in jašek za odvod potoka. Čaka jih še izvedba nasipa ob cesti Pot čez gmajno. »Intenzivno se izvajajo dela na območju razbremenilnega kanala 6A mimo podjetja PRIT in izvedba prepusta pod Cesto dveh cesarjev,« so še povedali na direkciji. Razbremenilnik 6A gradijo po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici. Razbremenilnik se bo nato v bližini bencinskega servisa Barje odmaknil od obvoznice proti jugovzhodu, kjer se bo izlil v potok Curnovec, je razvidno iz brošure direkcije za vode o projektu Gradaščica.
Tudi etapa, ki se izvaja v Ljubljani, bo dražja od prvotnih načrtov. Direkcija je z izvajalci gradbenih del doslej sklenila štiri anekse, na račun katerih se je pogodbena vrednost z dobrih 21 milijonov evrov z davkom povišala na dobrih 25 milijonov evrov. Z zadnjim aneksom, sklenjenim aprila letos, je direkcija trojici izvajalcev priznala povišanje v vrednosti 2,2 milijona evrov, in sicer na račun povišanja cen v gradbeništvu med 1. avgustom lani in 29. februarjem letos. A končna cena utegne biti še višja, priznavajo na direkciji: »Glede na to, da indeksi cen ne padajo, predvidevamo, da bo skladno z zakonodajo v letošnjem letu treba pripraviti popravek cen tudi pri etapi 1A.«
Na vprašanje, ali se povišanju pogodbene vrednosti zaradi višanja cen v gradbeništvu ni bilo mogoče izogniti, so na direkciji za vode odgovorili: »Podražitve, ki jih je mogoče predvideti, so bile pri načrtovanju projekta Protipoplavna zaščita porečja Gradaščice na podlagi preteklih izkušenj že upoštevane. Na cene materialov na trgu pa nimata vpliva ne naročnik ne izvajalec projekta.«
Zaradi zamud
ob 13,3 milijona evrov
Na direkciji so nam konec lanskega leta pojasnili, da je bila prva faza protipoplavnih ukrepov na Gradaščici upravičena do 42 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev in 7,4 milijona evrov iz državnega proračuna. Vendar vseh teh sredstev niso uspeli počrpati, ker projekt ni bil zaključen pravočasno. Do konca lanskega leta, ko se je iztekel rok za črpanje omenjenih evropskih sredstev, je direkciji uspelo pridobiti 30,7 milijona evrov iz kohezijskega sklada in 5,4 milijona evrov iz državnega proračuna.
Decembra lani so na direkciji navedli več razlogov, ki so botrovali počasnejši izvedbi del, zaradi česar niso uspeli počrpati vseh predvidenih sredstev. Najprej so imeli težave s pridobivanjem potrebnih zemljišč, javna naročila za izbor izvajalcev so spremljale pritožbe in ponovitev razpisa, pridobivanje gradbenih dovoljenj je trajalo dlje, kot so pričakovali, ponekod so bili zoper njih vloženi tudi upravni spori. Dela so še dodatno otežile tako pandemija covida-19 kot vojna v Ukrajini in na koncu še lanskoletne avgustovske poplave. Krive so bile predvsem zamude pri etapi 1A.
