Družbe Energetika Ljubljana, Resalta in RES ERP, ki jim je Mestna občina Ljubljana oktobra lani podelila koncesijo za postavitev in upravljanje 51 sončnih elektrarn na javnih objektih, je po podatkih občinske energetske upravljalke Petre Šeme doslej postavila 31 elektrarn, od katerih jih je 15 že priklopljenih na omrežje. Pet elektrarn je v zaključni fazi izvedbe, 15 pa jih je v začetni fazi ali še čakajo na izvedbo. Šemetova je pojasnila, da elektrarne na omrežje priklapljajo sukcesivno. »Več vlog za priklop je že oddanih k pristojnemu elektrodistributerju, vendar so zaradi poletnih dopustov čakalne dobe nekoliko daljše,« je pojasnila Petra Šeme.
V koncesijski pogodbi je bilo predvideno, da bo trojica partnerjev sončne elektrarne na objektih zaključila do 1. julija letos. Takrat bi začelo teči 17-letno koncesijsko obdobje, v katerem bodo Energetika, Resalta in RES ERP upravljali elektrarne ter skrbeli za njihovo vzdrževanje. Iz nedavno sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi pa je razvidno, da se bo koncesijsko obdobje začelo s 1. septembrom letos, ko naj bi bila zaključena večina sončnih elektrarn. Za nekatere pa so predvideni nekoliko daljši roki.
Za vzpostavitev več sončnih elektrarn imajo rok v letu 2025
Šemetova je dejala, da na izvedbo še čakajo predvsem sončne elektrarne na objektih, ki so pod kulturnovarstvenim režimom, oziroma tiste, kjer na objektu potekajo še kakšna druga dela in bo ureditev sončne elektrarne na vrsto prišla, ko se druga investicijska dela zaključijo. Aneks kaže, da naj bi se namestitev sončnih panelov na Osnovni šoli Poljane, Zdravstvenem domu Ljubljana Center, Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja in vrtčevski enoti Hiša pri ladji Viških vrtcev zamaknila zato, ker so se od sklenitve koncesijske pogodbe spremenili pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na kopališčih Kolezija in Kodeljevo bo ureditev sončnih elektrarn mogoča po zaključku kopalne sezone. Na navedenih šestih objektih bodo imeli koncesionarji do konca letošnjega novembra čas, da uredijo sončne elektrarne. Elektrarna na enoti Zelena jama Vrtca Zelena jama, ki potrebuje statično ojačitev, bo predvidoma zaključena do konca letošnjega oktobra, kaže aneks.
Sončno elektrarno na kopališču Vevče bodo Energetika, Resalta in RES ERP lahko vzpostavili, ko bo zaključena gradnja samega kopališča. Rok v aneksu jim daje čas do konca aprila prihodnje leto. Isti rok bo trojica imela tudi za sončni elektrarni na enoti Kostanjčkov vrtec Vrtca Mladi rod, ki ga je treba statično okrepiti, in na Osnovni šoli Danile Kumar, ki jo je treba prenoviti.
V skupnosti 59 odjemalcev električne energije
Na ljubljanski občini so v preteklosti kot veliko prednost tega projekta izpostavili dejstvo, da bo 47 od 51 načrtovanih sončnih elektrarn povezanih v skupnost, zaradi česar bodo proizvedeno električno energijo lahko porabljali bolj učinkovito. V omenjeni skupnosti bo torej 47 sončnih elektrarn, ki bodo proizvajale elektriko, in 59 odjemalcev.
»Za ta model smo se odločili tudi zato, ker veliko šol in vrtcev v poletnih mesecih porablja zelo malo (električne energije, op. p.), proizvodnja pa bo takrat največja. Tako lahko energijo, ki jo proizvedejo ti objekti, dodelimo objektom, ki potrebujejo več električne energije, na primer zdravstvenim domovom ali športnim objektom,« je Petra Šeme razložila prednost vzpostavitve skupnosti elektrarn. V slednjo sicer ne bodo vključene elektrarne na kopališču Ilirija (ki bo tudi največja elektrarna od omenjenih 51), na Centru Rog, Zdravstvenem domu Ljubljana Center in drsališču Zalog. Po besedah Šemetove te ne bodo vključene v skupnosti zaradi neprimernosti elektroenergetskega omrežja za ta namen.
Čakajo na rezultate razpisa
za nepovratna sredstva
Šemetova je marca letos razkrila, da si na razpisu ministrstva za okolje, energijo in podnebje obetajo pridobitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje gradnje novih sončnih elektrarn. Upajo na od 1,5 do 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev, je takrat dodala Petra Šeme. Ali je bila njihova vloga uspešna, na ljubljanski občini še ne vedo, ker še niso prejeli rezultatov državnega razpisa. Bi pa v primeru pridobitve teh sredstev občina skladno s pogodbo lahko znižala stroške odjema električne energije po omenjeni koncesijski pogodbi. Šemetova je zagotovila, da bi šla pridobitev morebitne subvencije v korist Mestne občine Ljubljana in ne konzorcija zasebnih partnerjev.
