Konec letošnjega maja je direkcija za infrastrukturo neuspešno zaključila že drugo javno naročilo za izbor izvajalca gradnje nove glavne železniške postaje v Ljubljani. Tudi v drugo je morala javno naročilo zaključiti brez izbora, saj sta bili obe prejeti ponudbi previsoki, ponudba družbe VOC Celje pa poleg tega ni izpolnjevala vseh zahtev in pogojev naročila. Cenejšo ponudbo je oddal konzorcij družb SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding, ki bi naročena dela opravil za nekaj manj kot 247 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost. Konkurenčna ponudba družbe VOC Celje je bila za 12,4 milijona evrov višja.
Na direkciji so konec maja napovedali, da bodo v nadaljevanju izvedli konkurenčni postopek s pogajanji. Čeprav je že sredina julija, direkcija novega postopka javnega naročila še ni izvedla. Pojasnili so, da je bila odločitev o neoddaji naročila pravnomočna šele 11. junija in da sedaj vodijo aktivnosti za začetek postopka s pogajanji. Ob tem so dodali, da ima komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva v potrjevanju novelacijo investicijskega programa nadgradnje glavne ljubljanske železniške postaje. Na podlagi noveliranega investicijskega programa je predviden dvig vrednosti projekta v skladu z na novo ocenjeno vrednostjo, so še dodali na direkciji. V zadnjem neuspešno zaključenem postopku javnega naročila je direkcija vrednost javnega naročila ocenila na 202,4 milijona evrov z davkom.
Prvo naročilo objavili konec novembra lani
Velja spomniti, da je direkcija izvajalca gradnje začela iskati že konec novembra lani, ko je objavila prvo javno naročilo. Že takrat je prejela zgolj dve ponudbi, ki sta bili prav tako previsoki. Direkcijo smo vprašali, čemu pripisujejo razliko med ponudbenimi cenami in njihovo ocenjeno vrednostjo projekta. »Prejete ponudbe odstopajo od ocenjene vrednosti revidirane in potrjene projektne dokumentacije, kar pa lahko delno pripisujemo temu, da mora izvajalec zagotoviti fiksne cene in da gre za dela v urbanem naselju, kjer izvajalci ocenjujejo, da gre za še bolj zahtevno logistiko in varovanje gradbišča. Po opravljeni analizi ponudb pa ugotavljamo, da cene v prejeti ponudbi tudi odstopajo od zadnjih prejetih ponudb in dejanskih cen na trgu,« so prepričani na direkciji za infrastrukturo.
Na vprašanje, kako komentirajo, da je bilo tako malo zanimanja gradbenih izvajalcev za ta 200-milijonski posel, so na direkciji odvrnili, da si želijo, »da bi bila v Sloveniji tuja konkurenca bolj prisotna«. Pojasnili so, da so v skladu z zakonodajo obe neuspešni javni naročili za izbor izvajalca objavili tudi na portalu Evropske unije za javna naročila. A ponudniki iz tujine se niso odzvali ne na prvo ne na drugo naročilo.
Na direkciji so na splošno ocenili, da na relativno majhno zanimanje tujih ponudnikov vsekakor vpliva dejstvo, da gre v Sloveniji za majhen trg v primerjavi z Evropo in da večina Evrope pospešeno vlaga v razvoj železniške infrastrukture, kar pomeni, da imajo specializirana gradbena podjetja dovolj dela v svojih domačih državah. Ob tem so omenili, da je bila tuja konkurenca na nekaterih drugih zadnjih večjih razpisih dražja od domačih ponudnikov oziroma konzorcijev, kar tudi utegne biti razlog, da se tuja podjetja ne prijavljajo veliko na razpise.
