Brežičan Teo Hrvoje Oršanič (1960) je magister naravoslovnih znanosti s področja varstva narave. Nekaj časa je deloval v gospodarstvu, javno pot pa je začel na zavodu za gozdove in pozneje delal kot direktor Kozjanskega parka. Trenutno je že sedmo leto direktor Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije. Delovanje zavoda je v zadnjih mesecih izpostavljeno zaradi koncerta Roberta Pešuta - Magnifica, ki ga želi izvesti na zaščitenem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Kot je znano z naslovnic zadnjih mesecev, je zavod izdajo soglasja za koncert dvakrat zavrnil. Ljubljanski mestni svet pa je spremenil odlok, s katerim bodo izbrana območja – med njimi koncertno prizorišče – izvzeli iz pristojnosti zavoda.

Osebno ne poznam nobenega akterja onkraj njegove medijske pojavnosti. Zavod nikoli ne gleda, kdo je vložnik, gledamo samo na vpliv na naravo in spoštovanje naravovarstvenih režimov. Enako bi se odločili za dogodek v takšnem obsegu, tudi če bi šlo za Siddharto ali simfonični orkester. Ni pomembno, kdo je vložnik, pomemben je vpliv načrtovanega dogodka na elemente parka.

Sodelujemo pri postopkih prostorskega načrtovanja in z mnenji pri različnih posegih na površinah z naravovarstvenimi statusi. V letu dni imamo tako čez palec več kot 10.000 izdelkov. Do prejšnjega meseca smo imeli le 82 zaposlenih. Očitno smo kadrovsko izjemno podhranjeni in ta hip ne moremo izvajati vseh nalog, predvidenih v okviru zakona o ohranjanju narave. Zmanjka kadra za izvajanje terenskih nalog, saj za to nimamo časa.

Nisem prepričan, da bi to zadevo dobil na mizo, če ne bi bila tako izpostavljena. Na leto prejmemo približno 70 prošenj samo za dogodke v Tivoliju. Ta dogodek pa je bil tretji primer, pri katerem smo zavrnili soglasje v devetih letih. Županov očitek, češ da mora Tivoli živeti, drži. Tivoli vsekakor še kako živi – v sožitju z vso floro, favno, elementi parka in spoštljivim obiskovanjem. Gre za zavarovano območje, ki ima svoj namen, status in režim. Prioritetni cilj je ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti. Opažam, da se v medijih ne omenja občinski odlok iz leta 2015. Ta v 13. členu nedvoumno preprečuje poškodovanje ali uničevanje zelenic, dreves in grmov ter daje zavodu nalogo, da pri teh zadevah presoja o sprejemljivosti nameravanih aktivnosti na zavarovanem območju. Ob 40-letnici krajinskega parka pa seveda čestitam vsem, ki so ga do danes snovali in varovali.

Odločitev mestnega sveta obžalujemo. Prej ste omenili očitek, da je naše odločanje v tem primeru arbitrarno. Morda bi bilo na mestu vprašanje, ali ni morda tale sklep mestnega sveta sprejet arbitrarno, po definiciji mogoče tudi klientelistično. Rad bi opozoril na Priročnik za organizacijo dogodkov po načelih trajnostnega razvoja, ki ga je leta 2016 izdala ljubljanska občina. V njem je vrsta nasvetov, ki lahko pomagajo odgovoriti na vaša vprašanja. Predlagajo, da se za dogodke izbere lokacija, ki že ima infrastrukturo, v podporo energetski in okoljski varčnosti. Naj kar citiram: »Če dogodek poteka v zavarovanem naravnem območju, kot so narodni, regijski in krajinski parki, ali v posebnih varstvenih območjih, kot je Natura 2000, je organizator dolžen upoštevati načrt upravljanja zavarovanega območja.« Načrta upravljanja krajinskega parka po devetih letih še vedno nimamo. Če bi ga imeli, teh težav ne bi bilo.

Kot lahko preberemo na zadnji strani omenjenega priročnika, je najpomembnejši namen priročnika v tem, da bo Ljubljana kot zelena prestolnica z upoštevanjem teh navodil še naprej lahko veljala za zgled drugim mestom po Evropi in svetu. Priporočam branje, vključno s prekrasnim uvodnikom, ki ga je podpisal župan. V priročniku je res veliko dobrih nasvetov, recimo, da se vse večje prireditve organizirajo v športnem parku Stožice, ki je dober primer trajnostne gradnje ...

Boli nas, da se je vprašanje ocene vpliva na zavarovano naravo zbanaliziralo na odnos do župana, s katerim nikoli nisem bil v stiku, niti imel kakšnega spora. Z občine so nas sicer kontaktirali z željo po predstavitvi načrtovanih sprememb odloka, a se nam ni uspelo srečati. Odkar je ta primer tako odmeven, sem se o tej temi pogovarjal z različnimi osebami, saj so jih zanimali naši argumenti in v pogovoru smo izmenjali stališča. Kakršnih koli pritiskov na avtonomnost odločanja pa nisem imel. Še enkrat poudarjam, da zavod deluje v skladu s predpisi in glede tega se ne bi mogli drugače odločiti. Naj omenim, da je 13. člen prišel v odlok zato, ker so na točno tej lokaciji bili dogodki, ki so se izkazali za škodljive, in veliko časa je trajalo, da se je sanirala okolica. Parki, sploh tisti v prestolnicah, so predvsem ogledalo našega odnosa do narave in okolja.

Trinajsti člen v odlok ni prišel zastonj in dolžni smo ga spoštovati. S sprejetjem spremembe odloka na mestnem svetu se čutimo kaznovani. Sprašujem se, ali je ob vseh okoljskih krizah in dokazanem upadu biotske raznovrstnosti takšno kaznovanje edinega strokovnega javnega zavoda s področja varovanja narave v državi etično in moralno sprejemljivo.

Odlok še ni v uradnem listu in z njim uradno nismo seznanjeni. Tudi na seji mestnega sveta nisem bil, niti nismo bili povabljeni. Prav tako se niso z nami posvetovali pri pripravi spremembe. Bomo pa odlok pregledali in se po potrebi odzvali.

Spoštujem direktorja Bavcona in mislim, da je za Botanični vrt naredil veliko dobrega. Prebral sem njegovo mnenje in z večino se ne strinjam. Nobena zelenica ni enaka drugi ter še enkrat opozarjam na zavarovano območje in občinski odlok, ki prepoveduje poškodovanje ali uničenje zelenice. Pri tem dogodku smo ocenili možnost čezmernega poškodovanja zelenice. Sploh pa vaške veselice, na katerih je nekaj sto ljudi, ni mogoče primerjati z dogodkom, na katerih je napovedanih nekaj deset tisoč ljudi.

Vloga je popolna od zadnjega dogodka, povezanega z vlogo. Če smo vmes s stranko komunicirali, se pravi, želeli dodatne pojasnitve ali morda predlagali rešitve, to pomeni, da se je rok podaljšal. Od prejetja vloge do izdaje mnenja je tako res videti, kot da so minili trije meseci. Če pa primerjamo vlogo za tek DM in dogodek, o katerem se pogovarjamo, gre za to, da koncert pomeni neprimerljivo večjo obremenitev po enoti površine v primerjavi s tekom. Tukaj je všteta tudi časovna komponenta.

Na zavodu imamo le slab odstotek zadev, ki jih rešujemo po upravnem postopku, kar je zelo malo, pa še te zadeve so praviloma standardizirane, ponavljajoče se. Približno tretjina sodelavcev ima opravljen izpit iz upravnega postopka, vključno z mano. Je pa res, da ti niso vedno prisotni in včasih nas lovijo časovni roki. Tukaj smo mogoče v naglici, da bi sledili roku, storili napako. Napaka je bila takoj odpravljena in postopek je po pravilih stekel naprej. Do konca leta bo še približno trideset sodelavcev opravilo izpit iz upravnega postopka, upravnemu postopku prilagajamo interne računalniške aplikacije. Smo majhen zavod, moramo pa imeti vse, kar imajo veliki, ne glede na majhen delež upravnih postopkov.

To ne drži. Če pogledate, boste v obeh odločbah našli vse tri elemente. V skladu s sklepom drugostopenjskega organa (ministrstva, op. a.) smo večjo pozornost namenili zelenici, ker smo iskali možnosti ukrepov, ki bi ublažili dogodek. Zato prehitri bralec morda dobi drugačen vtis. Kot zavod za varstvo narave smo velikokrat izpostavljeni. V obdobju, ko prevladujejo takšni in drugačni interesi in ko je materializem glavno vodilo, je varstvo narave marsikomu odveč. V varstvu narave vidi težavo in vsak si to težavo razlaga drugače. Veseli pa smo podpore javnosti, ki nam vliva upanje, da se bo le dalo privzgojiti strpen odnos do narave. Ohranjena narava in strpen odnos do nje je najboljše, kar lahko predamo zanamcem.