Na drogu ljubljanske javne razsvetljave na Kodeljevem smo opazili novost – na njem je postavljena priprava, ki je na prvi pogled videti kot neke vrste senzor ali kamera. Na obvestilu ob pripravi je informacija, da gre za eno od 32 merilnih mest, s katerimi bo v kratkem mogoče v živo spremljati nihanje temperatur v mestu. Z ljubljanske občine so pojasnili, da gre za triletni projekt študije toplotnega otoka na območju mesta. Meriti bodo začeli že 20. julija, kasneje pa bodo vzpostavili tudi digitalno platformo. Ta bo prikazovala nihanje temperatur na posameznih območjih v obliki digitalnega zemljevida, ki bo prikazoval podatke v realnem času. Podatki posameznih merilnikov bodo s 45-minutnim zamikom osveženi in prikazani na digitalnem zemljevidu. Poleg temperature bodo merilniki in zemljevid beležili tudi vlago. Pri tem so še pojasnili, da bodo v zemljevid vključili tudi podatke, ki jih zbirajo že obstoječi občinski in državni merilniki v mestu, med drugim podatke štirih meteoroloških merilnikov višjega reda, ki jih upravlja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Pri tem so še sporočili, da bodo zbrani podatki omogočili boljše prostorsko načrtovanje in izvajanje drugih ukrepov za zmanjšanje vročine. Za izvajanje študije je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Pileus, vrednost triletne pogodbe pa znaša nekaj več kot 46.000 evrov.

Toplotni otok

»Na podlagi rezultatov bomo lahko pripravili temeljito analizo toplotnega otoka za različne dele dneva, letne čase, tipe vremena in tudi posamezne dele mesta,« so namen projekta pojasnili na občini. Mestni toplotni otok je sicer pojav, katerega učinka v teh dneh ni težko razumeti – mesta se podnevi hitreje segrejejo in ponoči počasneje ohladijo. »Temperatura zraka se spreminja odvisno od temperature tal in drugih površin. Podnevi sonce sije na tla, ki se segrejejo in sevajo toploto,« je lani na posvetu o energetski revščini pojasnil Matej Ogrin z oddelka za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti, ki prav tako sodeluje pri projektu. V praksi to pomeni, da večja koncentracija pozidanih površin pomeni počasnejše segrevanje in obratno – več ko je zelenih površin, hitreje se okolica ohlaja. V času hude vročine se tla in posredno ozračje ne ohladita tudi ponoči. Toplotni otok sicer učinkuje tudi pozimi. »Pozimi je zaradi mestnega toplotnega učinka mraz milejši. S tem je tudi povezana manjša poraba energije za ogrevanje in tako naprej. Tudi šibkejši so manj izpostavljeni boleznim. Poleti pa se vse bolj soočamo s prekomerno vročino. Zato več ljudi umre od poletne vročine kot zaradi mraza pozimi,« je še pojasnil Ogrin.