»Določitev kopalnih voda je v pristojnosti države, ki po razglasitvi kopalnega območja tudi spremlja kakovost kopalnih voda in o tem obvešča širšo javnost. Dokler ni razglašenega statusa kopalne vode, na Mestni občini Ljubljana redno spremljamo kakovost in odsvetujemo aktivnosti na Ljubljanici, pri katerih lahko pride do zaužitja vode,« so na vprašanje o trenutnem stanju Ljubljanice sporočili z oddelka za varstvo okolja mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Hkrati meščane opozarjajo, da takšne aktivnosti na vodi počnejo izključno na lastno odgovornost.
Monitoring mikrobiološkega stanja Ljubljanice za MOL opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Po besedah oddelka za varstvo okolja MU MOL rezultati analiz kažejo, da je kemijsko stanje Ljubljanice sicer dobro, vendar so zaradi enterokokov in bakterij Escheria coli še vedno prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Kakovost površinske vode so lani med junijem in avgustom preverili na sedmih vzorčnih mestih. Vzorci z vzorčnih mest na Špici, pri gostilni Livada in pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi presegajo meje mikrobioloških parametrov. Boljšo sliko kaže lokacija ob Vodovodnem mostu, kjer je približno polovica vzorcev pod mejno vrednostjo. Ustrezni so bili tudi štirje vzorci Gameljščice na mestu pred izlivom v Savo. Ker so letos začeli meriti v zadnjem tednu junija, rezultatov še nimajo.
Glavni povzročitelji kontaminacije so ljudje
Z oddelka za varstvo okolja MU MOL so sporočili, da so lani prvič opravili analizo izvenmikrobne kontaminacije s pomočjo metode MST, ki lahko med onesnaževalci prepozna povzročitelja. Po analiziranih šestih vzorcih so ugotovili, da je glavni povzročitelj mikrobiološke kontaminacije človek. Vpliv na stanje ima tudi ekstremno spremenljivo vreme s hudimi nalivi, kakršno je bilo že lani. Ob takem vremenu se namreč zviša gladina vode, ta postane motna in blatna, obenem pa prinaša različna onesnaževala. Tudi navzočnost živali, kot so nutrije na Špici in race na vseh vzorčnih mestih, vpliva na stanje. Po navedbah oddelka za varstvo okolja MU MOL je bilo izvedenih že nekaj ukrepov, ki bi omogočili kopanje v Ljubljanici, med drugimi je imela najpomembnejši vpliv gradnja manjkajoče kanalizacije. V okviru projekta Čisto.Zate želijo doseči, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območju strnjenega mestnega značaja v občini priključenih na kanalizacijo. Zato meščane spodbujajo k temu, da se tisti, ki imajo to možnost, priključijo na kanalizacijsko omrežje. Hkrati opozarjajo, da je hranjenje živali s človeško hrano z zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano. Sprehajalci lahko tako s primernim vedenjem pozitivno vplivajo na stanje Ljubljanice.
Kemijsko in ekološko stanje
Agencija Republike Slovenije za okolje glede na onesnaženje od štirikrat do dvanajstkrat na leto zajema vzorce, da preveri kemijsko stanje Ljubljanice. Ekološko stanje spremljajo na tri leta, odvisno od vodnega telesa. »Na podlagi analize rib ima Ljubljanica, tako kot druge slovenske površinske vode, slabo kemijsko stanje zaradi preseganja živega srebra in bromiranih difeniletrov. Ker pa so mejne vrednosti nevarnih snovi v ribah veliko strožje kot mejne vrednosti za prehrano, je celotna Ljubljanica v dobrem kemijskem stanju,« so povedali na Arsu. »Cilj ni zgolj zaščititi človeka, pač pa tudi najmanjše vodne organizme,« so pojasnili strožje mejnike. Dodali so, da na kemijsko in ekološko stanje rek vplivajo točkovni viri onesnaževanja, kot so izpusti iz industrije in odpadna voda iz komunalnih in čistilnih naprav ter razpršeni viri onesnaževanja, med katere spada tudi cestni promet. Poleg naštetega na ekološko stanje rek vplivajo urejanje vodotokov in odvzemi vode, na primer za potrebe proizvodnje električne energije.
