Potem ko je v ljubljanski javnosti prejšnji teden završala novica, da je tri četrt znamenite veleblagovnice Maximarket zaradi spora med lastnikom poslopja Mercatorjem in najemnikom trgovin Modiano začasno zaprte, so v teh dneh iz družbe Nama sporočili, da njihovo prav tako ikonično veleblagovnico v mestu čakajo velike spremembe. Za prihodnje leto sta namreč napovedana obsežna arhitekturna prenova in preoblikovanje veleblagovnice v sodobno nakupovalno središče, primerljivo s središči v tujih prestolnicah. »Odločitev je odgovor na globalne tržne trende, ki zahtevajo večjo prilagodljivost in inovativnost v trgovinskem sektorju,« so v sporočilu za javnost zapisali v družbi Nama, ki je od letošnje pomladi v lasti nemškega nepremičninskega sklada KGAL.
Odprtje nove Name v letu 2026
Prenova Name – pod arhitekturo se bo podpisal biro Sadar+Vuga – bo vključevala celovito preobrazbo prostora in stavbe, ki jo bo »spremenila v sodobno nakupovalno in družabno središče z modnimi, gastronomskimi in drugimi vsebinami, ki podpirajo novodoben življenjski slog«, so še sporočili iz Name. Za več podrobnosti o projektu smo se obrnili na družbo, a so odgovorili, da več informacij o konkretnih vsebinah in načrtih trenutno še ne morejo podati.
So pa v sporočilu za javnost še zapisali, da nameravajo v okviru strateških sprememb opustiti trgovinske dejavnosti v hčerinskem podjetju Nama IN, zaposlenim pa si bodo prizadevali »zagotoviti vso potrebno podporo v sodelovanju s sindikati in zavodom za zaposlovanje pri iskanju nove zaposlitve«. V trgovinskem podjetju Nama IN je zaposlenih nekaj več kot 50 ljudi.
Prenova Name bo potekala v več fazah. Trenutno potekajo priprave in načrtovanje, čez kakšno leto bosta sledila začasno zaprtje veleblagovnice v sedanji obliki in začetek gradbenih del. Odprtje nove Name je načrtovano za jesen 2026. »Transformacija bo temelj za boljšo poslovno učinkovitost in dolgoročno finančno stabilnosti, kar je ključno za trajnostno rast in razvoj podjetja v prihodnosti,« so zapisali v družbi.
Veleblagovnica, ki je spreminjala trende
Veleblagovnica Nama je v desetletjih, kar je del ljubljanske krajine, preživela že različna družbena obdobja. Kot sta se spreminjala prostor in čas okoli nje, se je z leti transformirala tudi sama. Ko so jo odprli po drugi svetovni vojni, res ni bila prva veleblagovnica v Ljubljani, a bila je prva samopostrežna veleblagovnica v mestu in ena prvih v nekdanji republiki Jugoslaviji.
Narodni magazin, skrajšano Nama, je bila veriga trgovin, ki so jo kot državno podjetje s sedežem v Beogradu ustanovili leta 1946. Že aprila istega leta je imela 25 prodajaln v večjih slovenskih mestih, a v letu 1947 se je podjetje v Sloveniji osamosvojilo, prevzelo ime Nama in obdržalo le trgovine v Ljubljani.
Sprva je Nama, kjer na začetku niso prodajali živil, imeli pa so vse od tekstila, gospodinjskih aparatov, šivalnih strojev do pohištva in igrač, delovala v palači Bata, kot je ime obdržala polkrožna bela modernistična stavba na vogalu današnje Slovenske ceste in Cankarjeve ulice. V razmahu potrošništva, kar je spremljalo spreminjanje nakupovalnih navad in širjenje samopostrežnih trgovin, so leta 1965 tik ob obstoječem poslopju po načrtih arhitektov Miloša Lapajneta in Bogdana Finka za veleblagovnico zgradili še novo stavbo. Ustvarjalca sta posebno pozornost posvetila oblikovanju fasade, ki je oba dela povezala v vizualno celoto, oblikovala pa sta tudi notranjo opremo. Svetleči napis Nama, ki sta ga arhitekta zasnovala na pročelju kot integralni del fasade, je bil tedaj novost v našem prostoru. So pa stavbo leta 2002 brez soglasja njenih arhitektov zasteklili.
Veleblagovnica je zaživela v obeh povezanih stavbah. V Nami, ki je bila priljubljena trgovina vse od svojega nastanka, so bile gneča in dolge vrste pred blagajno stalnica. Obiskal jo je tudi Josip Broz - Tito z ženo Jovanko, med njenimi stalnimi gosti pa je bil poleg raznih kulturnikov in estradnikov tudi politik Edvard Kardelj.
Zastekljene arkade za več prodajnih površin
Spomnimo še, da bo dobrih sedem let, kar je Nama s svojimi novostmi vzbudila pozornost javnosti. Po hotelu Slon so namreč zasteklili še arkade veleblagovnice in s tem zožili prostor za pešce; zmanjšali so prostor v javni rabi in ga še dodatno namenili potrošnji. Nama je tako dobila dodatnih 200 kvadratnih metrov prodajnih površin. Na občini so pobudi ugodili z obrazložitvijo, da s prenovo Slovenske ceste s prometnega vidika arkade niso več potrebne. Te so nastale leta 1962 zaradi pomanjkanja površin za pešce ob takratni širitvi Slovenske ceste.
