Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) in direkcija za infrastrukturo sta začeli gradbena dela za projekt polnega priključka iz predora Šentvid na Celovško cesto, ki vključuje tudi rekonstrukcijo približno enokilometrskega odseka Celovške ceste, preureditev semaforiziranega križišča pred predorom in tudi rekonstrukcijo križišč Celovške ceste s Kosmačevo in Prušnikovo ulico. Ko bo polni priključek končan, bo nova ureditev voznikom omogočala, da iz predora zavijejo desno na Celovško cesto proti središču mesta oziroma s Celovške ceste zavijejo levo v predor.
Gradnjo sta Dars in direkcija z javnim naročilom zaupali Gorenjski gradbeni družbi, ki bo naročena dela opravila za ceno nekaj manj kot 11,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Stroške gradnje si bosta investitorja delila tako, da bo Dars plačal 10,8 milijona, direkcija pa nekaj več kot 994.000 evrov z davkom.
Z direkcije za infrastrukturo so sporočili, da bo s tem tednom zaradi gradbenih del spremenjen prometni režim od križišča Celovške in Prušnikove ulice do križišča Celovške in Kosmačeve ulice. Do predvidoma marca prihodnje leto bo promet potekal po dveh zoženih pasovih v vsako smer, so sporočili z direkcije. Dodali so, da v prvi fazi gradbena dela večinoma ne bodo potekala na trasi Celovške ceste, temveč bodo bistveno posegala v kolesarske povezave med predorom in Celovško ter na obračališče pri Merkurju. V naslednjih fazah pa se bo gradnja razširila tudi na Celovško cesto. Direkcija in Dars sta napovedala, da bodo gradbena dela končana predvidoma jeseni prihodnje leto.
V Darsu so oktobra poudarili, da tega projekta ne bo mogoče izvesti brez delnih zapor Celovške ceste, zato so vse udeležence v prometu pozvali k strpnosti. Na svoji spletni strani so pojasnili, da je Celovška cesta prometno zelo obremenjena, saj jo na letni ravni med Šentvidom in severno obvoznico v povprečju prevozi približno 40.000 vozil na dan. Gradnja in z njo povezane delne zapore bodo torej vsekakor imele vpliv na pretočnost prometa v tem delu Ljubljane. »Vendar pa se bosta po koncu del izboljšali tako pretočnost kot prometna varnost,« so napovedali v Darsu.
20 let po začetku gradnje predora v gradnjo polnega priključka
Pridobivanje gradbenega dovoljenja za polni priključek je bilo dolgotrajen in težaven proces, ki se je zapletel zaradi pridobivanja vseh potrebnih zemljišč za gradnjo. V minulih letih je Dars že dvakrat dobil gradbeno dovoljenje, vendar sta bili obe zaradi sporov, ki so jih sprožili dediči lastnika enega od potrebnih zemljišč, odpravljeni. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je Dars prejel šele spomladi lani.
Z dokončanjem polnega priključka bo Dars lahko potegnil črto pod projekt gradnje predora Šentvid. Ta sega v leto 2004, ko se je decembra začela gradnja dvopasovnega dvocevnega predora z zgolj polovičnim priključkom na Celovško cesto. Velja spomniti, da so se ideje o polnem priključku začele še pred začetkom gradnje konec leta 2004, saj naj bi bil ta potreben zaradi dodatnega prometa, ki ga bodo generirale stanovanjske soseske Stanežiče, Brod in Škofovi zavodi, je razvidno s spletne strani Darsa. Toda za soseski Stanežiče in Škofovi zavodi v tem trenutku niso pripravljeni še niti prostorski akti.
Velja omeniti, da je računsko sodišče v času, ko ga je vodil Igor Šoltes, preverilo pravilnost poslovanja Darsa ter ministrstev za promet ter za okolje in prostor v obdobju med letoma 2004 in 2007. Računsko sodišče je zaradi ugotovljenih nepravilnosti vsem trem izreklo negativno mnenje. Ugotovilo je namreč, da vpleteni niso dokazali upravičenosti spremembe polovičnega priključka predora Šentvid v polnega. Poleg tega je računsko sodišče izpostavilo, da je ministrstvo za okolje in prostor kršilo uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze, ker je omogočilo spremembo in dopolnitev gradbenega dovoljenja, še preden je bil ustrezno spremenjen lokacijski načrt.
