Občina Mengeš je bila ena najbolj poplavljenih občin, saj razbremenilnik, ki je naselja ob Pšati ščitil kar sedem desetletij (zgrajen je bil po nemških načrtih takoj po vojni), ogromnega vala, ki je avgusta lani prišel iz Vodic, ni zdržal. Za staro strugo Pšate, ki se je redno čistila, je bilo vode enostavno preveč. »Takoj po poplavah je občina samoiniciativno naročila hidrološko hidravlično analizo, torej posnetek stanja, ki nam je natančno pokazal, kaj se je dejansko zgodilo ob poplavah, kje so nevralgične točke in katere so rešitve,« je ob obisku na terenu povedal Urban Kolar, direktor občinske uprave, in dodal, da ta še ni recenzirana, vendar ne pričakujejo bistvenih sprememb. »Je pa predlagala možnosti, da se z ustreznimi ukrepi omilijo posledice poplave,« je povedal in dodal, da je bilo ob tako ultraekstremnem dogodku, ki smo ga doživeli lani, praktično nemogoče preprečiti tako hudo škodo.
Rekonstrukcija vtočnega objekta v Pšato
Med prvimi predlaganimi ukrepi, ki ga občina že izvaja in ga financira država, je rekonstrukcija vtočnega objekta v staro Pšato pri Zaturnici, kot ji pravijo domačini. »Gre za fiksno zapornico, kar pomeni, da gasilcem ne bo treba več kontrolirati višine vode in s tem regulirati zapornice,« je razložil sogovornik in dodal, da bodo s tem ukrepom močno izboljšali poplavne razmer vzdolž stare Pšate. Za ta poseg je bila projektna dokumentacija že pripravljena, zato se dela trenutno že izvajajo. Kot drugi ukrep je ljubljansko podjetje Tempos, ki je opravilo analizo podatkov, predlagalo ureditev nasipov v Topolah. Vpliv je lokalen, ščiti se večje število stanovanjskih in gospodarskih poslopij v naselju. Ukrep vključuje tudi zamenjavo premostitvenega objekta oziroma mostu čez Pšato. Gre v bistvu za most z zadostnim varnostnim nadvišanjem in večjo pretočno sposobnostjo. Gradnjo, ki je predvidena za leto 2025, bo financirala občina. »Gre za edini most nad Pšato, ki ga bo treba zamenjati.« Kot tretji ukrep je predlagano nadvišanje nasipov ob Pšati, sam ukrep pa ne vpliva na zmanjšan obseg poplavljanja. »Z ukrepom bomo zagotovili bistveno večjo varnost vzdolž regularnega dela Pšate,« je razložil Kolar.
Kot četrti, prav tako lokalni ukrep so predlagane dodatne lokalne protipoplavne ureditve, kadar s predhodnimi ukrepi ni mogoče doseči zadostne poplavne varnosti na vsem območju občine. Gre za ukrepe, ki so umeščeni predvsem na območja, ki so pod vplivom poplavljanja pritokov stare Pšate. »Prav tako se razmišlja, da bi pri skakalnicah uredili dodatno izlivno območje in ga uredili z nasipom.« Ob tem je Kolar poudaril, da so prej omenjeni ukrepi predvsem lokalnega pomena. »Najpomembneje pa je na sistemski ravni urediti povodje. Tukaj govorim o zadrževalniku na Tunjščici
v Komendi.«
Občina ima sredstev za sanacijo dovolj. Če samo spomnimo, so maja dobili jackpot. Z devetimi milijoni je občina lani skoraj podvojila občinski proračun. Kot je takrat dejal mengeški župan Bogo Ropotar, bo del denarja šel v obnovo infrastrukture in vrtcev po poplavah. »Tako da ima občina dovolj denarja. Večji problem so postopki in neodzivnost države,« je še povedal Kolar.
