Iz Ljubljane na Gorenjsko se na območju Šentvida Celovška s štirih prometnih pasov zoži na dva. To ozko prometno grlo močno zavira tranzit na tej pomembni prometnici. Že od leta 2011 načrtovana razširitev je tako dobila prvi konkretni korak, saj so z Direkcije RS za infrastrukturo sporočili, da so odkupili vse objekte, predvidene za rušitev. Dva so že porušili, načrtuje pa se rušitev še na sedmih lokacijah.
Za načrtovano širitev so tako že porušili objekta na Gunceljski 1 in Celovški cesti 489. Porušili bodo še objekte na Gunceljski 2, 4, 6 in 8, kasneje pa še objekta na naslovu Pot na Gradišče 1 in 2 ter Celovška cesta 501. Z direkcije za infrastrukturo so pri tem dodali, da so objekta rušili v okviru uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze. Rekonstrukcija regionalne ceste od križišča s Šentviško cesto do križišča bivše Metalke med drugim predvideva rumene pasove za javni potniški promet, kolesarske poti, komunalno infrastrukturo in prehode za pešce. Načrtujejo pa še odkup dodatnih zemljišč, ki so potrebni za širitev ceste.
Ena cesta, veliki upi
Pridobitev zemljišč je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, za kar morajo sicer še pripraviti novo projektno dokumentacijo in zagotoviti proračunska sredstva. Po stari projektni dokumentaciji je bila investicija ocenjena na 8 milijonov evrov. »Začetek rekonstrukcije regionalne ceste na odseku od križišča Jelen do križišča bivše Metalke še ni predviden v prihodnjem letu,« so sporočili z direkcije in dodali, da bo pred pripravo prometne dokumentacije potrebna še sklenitev sporazuma o sofinanciranju z mestno občino Ljubljana.
Z vprašanjem glede sofinanciranja smo se obrnili na ljubljansko občino, od koder so nam zagotovili, da je širitev Celovške za občino pomemben projekt. Vprašanja sofinanciranja niso komentirali, so pa dodali, da je v interesu občine, da se uredi cestišče do postajališča P+R Stanežiče. Poleg prometa so od širitve Celovške ceste odvisni tudi drugi načrti občine na širšem območju Šiške. V Stanežičah je namreč napovedala gradnjo večje neprofitne stanovanjske soseske in selitev sedeža in remize Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Od selitve remize pa sta odvisna še ena neprofitna stanovanjska soseska in park, ki ju je občina napovedana za območje, kjer ima LPP trenutno sedež. Pri tem moramo opozoriti, da občinske investicije v tem delu mesta včasih prehitijo državne načrte, saj je občina že leta 2020 zgradila postajališče P+R Stanežiče s 415 parkirnimi mesti. Parkirišče večidel sameva ravno zaradi prometnega ozkega grla v Šentvidu.
Dva načrta za štiri kilometre
Omenjena uredba sicer predvideva razširitev samo treh kilometrov ceste, do križišča bivše Metalke na koncu ljubljanskih Guncelj. To križišče je od postajališča P+R Stanežiče oddaljeno še dober kilometer. Odsek od križišča proti Medvodam pa je del investicije, ki jo je leta 2011 začela Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Rekonstrukcija odseka Jeprca–Stanežiče–Brod kot navezovalne ceste na avtocesto je namreč del nacionalnega programa za izgradnjo avtocest. Leta 2022 so bile dejavnosti za rekonstrukcijo odseka med naseljem Medno in križiščem Stanežiče prenesene na direkcijo za infrastrukturo. Za omenjeni odsek je trenutno izdelana le idejna zasnova, so glede razširitve tega odseka sporočili z direkcije.
Najprej železnica, šele potem cesta
Razširitev Celovške ceste pa ne bo največji prometni projekt v tem delu Ljubljane. V usklajevanju je državni prostorski načrt za gradnjo drugega tira železnice Ljubljana–Kranj/Naklo. Načrtovana železnica bo ravno na območju Stanežič spremenila traso glede na sedanji potek. Če gre zdaj železnica tik ob Savi, bo šla po načrtu nad Celovško cesto in skozi predor Medno pod Medanskim hribom. Z direkcije so sporočili, da je bila železnica načrtovana z idejo, da bo prečkala šestpasovnico. Na mestu prečkanja je načrtovan odprti kop, po katerem bo proti Gorenjski potekal cestni promet. Z direkcije so sporočili, da investiciji nista v časovni soodvisnosti. So pa dodali, da je drugi tir železnice načrtovan tako, da omogoča kasnejšo razširitev ceste, ki je bila predvidena že v leta 2011 sprejetem državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod. Iz povedanega lahko tako potegnemo sklep, da bo železnica do Kranja očitno prej dobila drugi tir kot pa Celovška dodatne pasove.
