Ljubljančan Gorazd Kranjčec je dijak četrtega letnika srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani. Iskreno pove, da ta šola ni bila njegova prva izbira, a je bil eden izmed tistih, ki jim zaradi omejenega vpisa ni uspelo priti na elektrotehniko na Vegovi. »Spomnim se, da mi je mami svetovala srednjo šolo za gastronomijo in turizem v Fužinah, ki mi je ustrezala že samo zaradi predmetnika. Veliko je zgodovine, geografije in kar trije tuji jeziki. Tudi naravoslovni predmeti, matematika in fizika, niso tako zahtevni kot na gimnaziji,« je povedal mladenič in v smehu dodal, da je zdaj vesel, da ni prišel na Vegovo, saj mu je šola odprla veliko novih in zanimivih poti ter mu pomagala razširiti pogled na svet.

Ve, kako uporabiti znanje turističnega vodnika

Gorazd Kranjčec v družbi mentorja Milenka Gajiča, ki v dijaku vidi še veliko potenciala. Foto: Kolja Kragelj

Gorazd Kranjčec v družbi mentorja Milenka Gajiča, ki v dijaku vidi še veliko potenciala. Foto: Kolja Kragelj

»Zanimivo je bilo slišati odgovore sošolcev, ko nas je učitelj pred časom izzval z vprašanjem, koliko se nas vidi v turističnem sektorju. Samo ena sošolka je dvignila roko,« pove Kranjčec in doda, da se tudi sam dolgoročno ne vidi v tej vlogi. »Bolj me zanimata filozofija ali poučevanje zgodovine.«

In zakaj se dijak, ki je na državnem tekmovanju v turističnem vodenju prejel zlato značko v kategoriji srednjih šol, ne vidi v tem poklicu? »Glede na trenutno situacijo si s službo vodnika ne bi mogel kupiti stanovanja. Bi pa zagotovo ob redni službi učitelja honorarno opravljal ta poklic. Ali pa bil morda kmet z manjšo kmetijo, na katero bi vabil ljudi. Morda bi imel tudi restavracijo, vendar bi moral pridobiti še nekaj znanja na tem področju. In tudi to bi lahko dobil s prakso ali pa s kakšnim dodatnim izobraževanjem na šoli,« so med pogovorom vrele ideje za prihodnost. »Idej je vedno več. Pred kratkim smo imeli na šoli predavanje o podjetništvu in dejavnostih, ki jih finančno podpira tudi Evropska unija.«

Bogatenje splošne razgledanosti

A dokler ne bo temeljito dodelal načrtov za prihodnost, mu bo znanje turističnega vodnika vsaj za honorarno delo prišlo še kako prav. »Prvič smo se s konkretnim vodenjem srečali ob koncu drugega letnika. Takrat smo vodili po Ljubljani, in ker sem se za takratno oceno dobro pripravil, mi je bilo v tretjem letniku lažje voditi turo še v angleškem jeziku,« je povedal dijak, ki občasno, bolj za hec, kaj zanimivega o ljubljanskih točkah pove tudi prijateljem, ko gredo skupaj po mestu. »Ne rečem, da me z veseljem poslušajo, sem se pa naučil povedati tudi kaj zanimivega, kar sami morda ne vedo.«

Glede na trenutno situacijo si s službo vodnika ne bi mogel kupiti stanovanja. Bi pa zagotovo ob redni službi učitelja honorarno opravljal ta poklic.

Gorazd Kranjčec, dijak četrtega letnika srednje šole za gastronomijo in turizem

Da ima Gorazd, z vso zrelostjo in odgovornostjo mladeniča, res dober občutek za vodenje, je potrdil tudi njegov mentor Milenko Gajič, profesor ekonomskih in turističnih vsebin na šoli. »Dijaku se pozna, da je izredno razgledan. Pri podajanju in vodenju ne navaja samo faktografskih podatkov, ampak doda tudi socialno noto. Ker se ne nauči samo tega, kar na papirju dobi v roke, ga to dela bogatejšega, zato je bila njegova nagrada povsem zaslužena,« je povedal Gajič.

Gorazd Kranjčec med vodenjem po kranjskih ulicah Foto: osebni arhiv

Gorazd Kranjčec med vodenjem po kranjskih ulicah Foto: osebni arhiv

Splošno razgledanost dobijo dijaki tudi s fakultativnimi ekskurzijami na šoli. »Z novim vodstvom in ravnateljico Inko Nose smo dijaki dobili več priložnost za širjenje znanja in izkušenj. Vsako priložnost za dodatno izobraževanje dijakov sprejme z odobravanjem. Tako imamo na šoli tudi Erasmusov program, in ker sem bil v šoli priden, sem lahko opravljal tritedensko prakso v Španiji. Tako sem januarja odpotoval na Kanarske otoke, bil sem na toplem in še šesto evrov žepnine sem prejel. Delo v recepciji hotela pa je bilo tudi odlična izkušnja,« je omenil in se spomnil tudi na izmenjavo z gastronomsko šolo v Weizu pri avstrijskem Gradcu. »Pri njih je več poudarka na gastronomiji, zato smo v vodenju mi prekosali njih, oni pa nas v kuhinji,« je povedal dijak in dodal, da je bila izkušnja zanimiva, saj so za njih na avstrijski šoli priredili program, tako da so si lahko tudi sami kaj spekli.

Fužine kot zanimiva turistična atrakcija

Glede na znanje in kar nekaj izkušenj, ki jih je dobil v letih šolanja, vidi še veliko potenciala v Ljubljani kot turistično zanimivi prestolnici. »Zelo smo osredotočeni na staro mestno jedro, imamo pa veliko različnih in tudi zanimivih arhitekturnih zgradb iz drugih časov slab kilometer iz centra. Živim na Fužinah in pogosto srečujem turiste, ki spijo v hotelu Bit center. Nekoč sem se komaj prebil čez most na Ljubljanici, ker je bilo na njem ogromno Francozov,« je povedal sogovornik, hkrati pa pozdravil odločitev ljubljanskega župana, da je center povsem zaprl za promet. »Starši so mi povedali, da je nekoč čez Tromostovje potekal promet. Danes si tega sploh ne morem predstavljati.«

In kako namerava dijak unovčiti svojo nagrado? »Zdi se mi super, da sem dobil možnost brezplačno opravljati izpit za turističnega vodnika. Seveda upam, da kmalu najdem čas. Zdaj me čaka ogromno dela ob zaključku šolanja in priprave na maturo. Daljše počitnice pa sem hotel izkoristiti še za opravljanje izpita za avto in kakšno daljše potovanje,« je priznal Gorazd Kranjčec, ki se je med šolanjem naučil izdelati aranžma potovanja, poiskati ugodnejše letalske vozovnice ali drug javni prevoz.

Priporočamo