Enajstega oktobra je javno podjetje Energetika Ljubljana prejelo odločbo o poskusnem obratovanju za svojo največjo energetsko naložbo v plinsko-parno enoto v sklopu Termoelektrarne-toplarne Ljubljana (TE-TOL) v Mostah. Skladno z odločbo bo poskusno delovala devet mesecev. V tem času bo Energetika tudi z njeno pomočjo proizvajala elektriko in toploto, ki ju bodo plasirali v omrežja. Po uspešno končanem poskusnem obratovanju bo Energetika pridobila uporabno dovoljenje.
Kaj to pomeni za Energetikine odjemalce toplote, še ni jasno. Ko bo prišlo do rednega obratovanja plinsko-parne enote, bo Energetika Ljubljana skladno s predpisano metodologijo za oblikovanje cen toplote pripravila novo ceno. Ob polnem zagonu bodo znani ključni pogoji, kot sta referenčni ceni električne energije in zemeljskega plina, ki bodo pomembni za oblikovanje cene. »Tako kot smo si do zdaj, si bomo še naprej prizadevali, da ostanemo med najugodnejšimi dobavitelji toplote za potrebe daljinskega ogrevanja,« so zagotovili v javnem podjetju.
Trenutno ima Energetika zagotovljene zadostne količine zemeljskega plina za obratovanje plinsko-parne enote pri slovenskih in mednarodnih trgovcih, vendar cene niso fiksne. »V času poskusnega obratovanja se bo cena določala na osnovi kratkoročnih borznih indeksov, s prehodom v fazo rednega obratovanja pa bomo ceno fiksirali tudi na podlagi dolgoročnejših terminskih produktov,« so napovedali v Energetiki.
Tehnični pregled je bil junija
Tehnični pregled plinsko-parne enote je bil opravljen že 11. junija letos. Preden so pridobili odločbo za poskusno obratovanje, so morali poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti, ki so stale na poti do poskusnega obratovanja. Nekatere pomanjkljivosti pa bodo morali odpraviti do izdaje uporabnega dovoljenja.
V Energetiki so se pohvalili, da so projekt opravili brez podražitev. Z grško družbo Mytilineos, ki je dobavila in postavila dva plinska turboagregata in dva parna utilizatorja za plinsko-parno enoto, niso sklepali aneksov, ki bi povišali pogodbeno vrednost v višini 118 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Je pa iz dokumentacije razvidno, da dokončanje projekta zelo zamuja.
Po prvotni pogodbi med Energetiko in družbo Mytilineos bi projekt moral biti končan z uspešno končanim poskusnim obratovanjem najpozneje do 1. marca 2022. Nato so 17. septembra 2020 sklenili aneks k pogodbi in rok podaljšali do 31. maja 2022. A tudi tega roka Mytilineos ni ujel in v Energetiki so potrdili, da izvajalec zamuja.
»Energetika Ljubljana je že in v določenem delu še bo uveljavljala plačilo pogodbenih kazni zaradi zamude,« so napovedali v javnem podjetju, kjer so poudarili, da vzroki za zamudo pri projektu »izhajajo iz okoliščin, za katere je odgovoren izvajalec«. Koliko pogodbene kazni so doslej uveljavljali, niso navedli, so pa pojasnili, da bodo vse v zvezi z zamudo reševali v okviru arbitraže, ki je opredeljena v pogodbi. Glede vzrokov za zamudo in pogodbenih kazni smo vprašanja naslovili tudi na slovensko podružnico družbe Mytilineos, vendar odgovorov še nismo prejeli.
Energetika računa na denar iz podporne sheme
Zamude pri gradnji plinsko-parne enote bi Energetiko lahko veliko stale, saj je od pravočasnega začetka poskusnega obratovanja odvisna pridobitev deklaracije za proizvodno napravo in vstop v podporno shemo agencije za energijo. Agencija je 30. junija 2017 izdala sklep, da se plinsko-parna enota vključi v podporno shemo za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Skladno s tem sklepom, bi Energetika plinsko-parno enoto morala vključiti v roku petih let od vročitve navedenega sklepa, to je najpozneje do 3. julija 2022, so pojasnili na agenciji. Ker roka ne bi ujeli, je Energetiki prav prišel zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, na podlagi katerega je agencija rok za vključitev plinsko-parne enote podaljšala do 3. julija letos.
Ker takrat Energetika še ni imela odločbe o poskusnem obratovanju, nas je zanimalo, ali je javno podjetje agencijo zaprosilo za še eno podaljšanje roka. »Zaprosila za podaljšanje nismo prejeli, smo pa pred iztekom navedenega roka prejeli vlogo za pridobitev deklaracije,« so sporočili z agencije. Dodali so, da o vlogi še niso odločili, zato še ne morejo potrditi, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore, poleg tega pa je deklaracija le eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. »Prav tako vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore še ni bila vložena,« so dejali na agenciji.
V Energetiki so zagotovili, da so še vedno upravičeni do vstopa v podporno shemo in da finančna konstrukcija tega več kot 100 milijonov evrov vrednega projekta ni ogrožena. »Podporna shema zagotavlja finančno podporo projekta za obdobje desetih let. Prednost podporne sheme je, da ne glede na gibanje tržnih cen energentov in energije zagotavlja dolgoročno finančno vzdržnost projekta. Ker je dejanski obseg sredstev iz podporne sheme odvisen od bodočih tržnih cen energentov in energije, je za naprej praktično nemogoče konkretno napovedati višino izplačil iz podporne sheme. Lahko le ponovimo, da bo s pomočjo podporne sheme zagotovljena finančna vzdržnost projekta ne glede na gibanja tržnih cen,« so razložili v Energetiki.
Da je lahko financirala gradnjo plinsko-parne enote, je Energetika leta 2019 najela dolgoročno posojilo v višini 120 milijonov evrov. Doslej je Energetika porabila nekaj manj kot 96,7 milijona evrov kredita, konec junija 2023 pa ga je tudi že začela odplačevati. Do konca letošnjega septembra je javno podjetje odplačalo šest obrokov glavnice in obresti v skupni vrednosti nekaj manj kot 31,3 milijona evrov.
