V petek zjutraj se je urbani čebelar Gorazd Trušnovec z Rogovo ekipo povzpel na streho ljubljanskega ustvarjalnega središča, kjer sta nameščena čebelja panja. Šli so po medišče, zgornji del panja, v katerem je skladišče medu. Točenje medu sicer praviloma poteka julija, a letos je zaradi precej vlage v zraku dozorel skoraj mesec kasneje.
Do panjev, kjer bivata dve čebelji družini, se je ekipa odpravila na ne prevroče jutro. »Čebele še niso bile zelo aktivne in tistih nekaj, kar jih je ostalo v medišču, smo nežno odstranili z omelcem, da so se vrnile v spodnji del. Bil je primeren dan, čebele so bile zelo kooperativne in niti nismo potrebovali zaščite, saj niso bile agresivne,« je pojasnil Trušnovec. Dodal je, da je pomembno, kako se tega opravila lotiš, da žuželk ne vznemiriš. »Ne smeš biti parfumiran ali preznojen, saj jih motijo vse vonjave. Biti moraš miren in bolje je, da si v svetlih oblačilih, ker so bolj hladna, poleg tega po eni od teorij čebele temno obleko povezujejo s približevanjem medveda,« je razložil strokovnjak. Ker ob odstranitvi medišča in s tem dela zalog iz panja čebele doživijo stres, jim je po točenju dodal nekaj sladkorne raztopine, da so pomirjeno delale dalje in se začele pripravljati na zimo.
Roj si je sam izbral lokacijo
Po besedah urbanega čebelarja si je roj čebel to lokacijo izbral kar sam. »Med prenovo Roga se je zgodila zanimiva stvar. Lansko pomlad je na fasado, ko je bilo tu še gradbišče, priletel roj čebel neznanega izvora. Poklicali so me, naj jih pridem rešit, in takrat so se v Rogu odločili, da bodo roj posvojili. Pred tem je bila v načrtu zasnova hotela za divje opraševalce, a ker so si čebele same izbrale lokacijo, so jih kar obdržali,« je dejal sogovornik. Med sezono je zanje skrbela čebelarska vajenka in direktorica Centra Rog Renata Zamida. Kar pomeni, da je od pomladi naprej približno enkrat na teden pregledala, ali v panjih vse na svojem mestu in kako se čebele počutijo.
V zelenem Rogovem laboratoriju, kjer se je nato nadaljeval drugi del procesa točenja medu, odstranjevanje voščenih pokrovčkov in spravljanje satov v centrifugo oziroma »točilo«, od koder med steče v posodo za skladiščenje pred končnim pretakanjem v kozarce, sta oba sogovornika poudarila, da se je streha Roga izkazala za dobro čebelarsko točko. Ker je šlo za prvo sezono, so lokacijo sedaj testirali. »Letošnja glavna naloga čebel je bila, da se lepo razvijajo, da vidimo, kako se tu vse skupaj obnese, in kljub precej povprečni sezoni jim je uspelo ustvariti celo presežek medu, ki ga danes točimo,« je navdušeno dejal urbani čebelar. Ob tem pa še pojasnil, da h kakovosti medu prispeva tudi deviško satje, ki so ga uporabili. Ti sati veljajo za najbolj kakovostne, saj celic v njih čebele še niso uporabile za svojo zalego oziroma ličinke.
Medtem ko je o izkušnjah z nove čebelarske lokacije Renata Zamida izpostavila, da je »zanimivo, da so čebele največ časa potrebovale, da so odkrile naš park na severni strani stavbe, saj sta panja obrnjena proti jugu, tako da naravno izletajo proti grajskemu hribu. Trajalo je skoraj dva meseca, preden so začele prihajat tudi na drevesa in grmovnice v Park izbrisanih.« Sicer pa je Rogova streha za čebele ugodna, saj lahko z nje z malo višinske razlike, kar jih najbolj utrudi, letajo na pašo na bližnji grajski grič, kjer je veliko kostanjev, akacij in lip, ali pa na Golovec in po potrebi celo do Rožnika. Dobro zaledje hrane pa jim ponuja tudi bližnji drevored lip na Petkovškovem nabrežju, ki je to pomlad razkošno cvetel. Zato ni čudno, da je ob prvi degustaciji Rogovega medu v okusu čutiti prevlado lipe, čeprav v ozadju odzvanjajo tudi kostanjevi toni. A natančno sliko sestave medu bo pokazala pelodna analiza vzorca. Kot je pojasnil Trušnovec, je v ljubljanskem medu ponavadi od 60 do 70 različnih cvetočih rastlin.
Mejnik v ljubljanskem čebelarstvu
Posebnost medu z Rogove strehe, ki so ga iztočili okoli 20 kilogramov, pa je, da gre za prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, je ponosno povedal Gorazd Trušnovec. Zagotovo je to eden od mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji, je bil jasen sogovornik. »Pred letom 2023 oziroma do uskladitve zakonodaje z Evropsko unijo se pri nas ni bilo mogoče registrirati kot ekološki urbani čebelar, medtem ko so to že dolgo poznale druge evropske, večmiljonske metropole. Ko je bila oktobra 2022 Slovenija primorana to področje urediti, sem se takoj prijavil za ekološki certifikat. Sledilo je enoletno prehodno obdobje in zdaj je certifikat že polno veljaven.« Čeprav je, kot je dodal Trušnovec, že prej delal po ekoloških principih, je moral za certifikat sprejeti še dodatne ukrepe. Pri ekološkem medu pa gre po besedah urbanega čebelarja za zagotovilo, da je »med brez pesticidov in drugih kemičnih ostankov, kar redno spremljam z analizami vzorcev, pri čemer je v mestu to celo lažje zagotoviti, saj v urbanem okolju kemikalij, ki so povezane z intenzivnim kmetijstvom, praktično ni«. K ekološkemu čebelarjenju pa spada tudi uporaba neonesnaženega voska in snovi le organskega izvora ter izključno naravnih materialov.
