»Peticija je sicer še odprta, čeprav zbiranje podpisov počasi zaključujemo in bi jo radi predali ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je za nas pristojno, saj smo del univerze. Peticijo je podpisalo okoli 10.000 ljudi, pri čemer so zelo jasni tudi komentarji, ki govorijo o tem, da ljudje podpirajo vrt, se zavedajo pomena zelene površine v Ljubljani pa tudi zgodovinske, znanstvene in drugih vlog, ki jih ima vrt v svojih 214 letih obstoja,« je poudaril dr. Jože Bavcon, dolgoletni vodja botaničnega vrta, kjer so spomladi zagnali peticijo Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810. Kot smo že poročali, so v njej opozorili na načrtovano širitev železniške proge do Ivančne Gorice, ki bi ogrozila znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti, ter se zavzeli za drugačno rešitev posega v prostor. Takšno, ki bi ohranila vrt v sedanjem obsegu, pri čemer so še poudarili, da je železnica v Botanični vrt leta 1974 že zarezala. Zato je bila, kot še pojasnjuje sogovornik, tedaj za nadaljnjo širitev vrta izbrana lokacija pod Rožnikom na Večni poti ob Biološkem središču, kjer pa je med epidemijo vrt izgubil vse njemu namenjene objekte.

Ohranjanje spomenika

Da v ljubljanski botanični vrt, ki je poleg spomenika oblikovane narave tudi kulturni spomenik državnega pomena, ni dopustno posegati, so, kot so pojasnili na ljubljanski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, zapisali tudi v mnenju, ki ga je zavod podal na državni prostorski načrt (DPN) o poteku železnice do Ivančne Gorice, kjer se nahaja približno 50 enot kulturne dediščine, in ena izmed njih je Botanični vrt. Naravovarstvene smernice za DPN za nadgradnjo dolenjske proge na odseku Ivančna Gorica–Ljubljana je že februarja 2021 podal tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). V strokovnem gradivu so zapisali, naj se v Botanični vrt ne posega in se zagotovi ohranjanje rastiščnih razmer, novi tir pa naj se na tem odseku umesti vzhodno od obstoječega. Poleg tega so v dokumentu še zapisali: »V vseh pogovorih in načrtovanjih naj se vključi upravljalca botaničnega vrta.«

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon pravi, da sta obe mnenji zavodov pozitivni, vendar obžaluje, da ni nobenega dialoga s pristojnimi. »Leta 2021 smo dobili dopis ZRSVN, v katerem so nas spraševali, kakšno je naše mnenje o načrtih za širitev železnice in posegu v vrt. Nato smo letos spomladi prejeli obvestilo od direkcije za infrastrukturo, da bodo prišli merit vrt in naj sporočimo podatke o drevesih, ki tu rastejo, nihče pa se ni nič pogovarjal z nami.« Pri čemer Bavcon še poudarja, da, kot pravijo, ni še nič odločeno, a da četudi bo gradnja železnice potekala le do vrta, je pomembno, kakšen bo način posega. »Pomembno je namreč, da je gradnja ustrezno prilagojena bližini dreves. Ob posegu se namreč spremeni vodni režim za drevesa, in če bi šlo za tako sušno leto, kot je letos, bi se drevesa začela sušiti in bi kasneje ob viharjih lahko padla. Zato je treba imeti občutek, kako se to dela,« je poudaril Bavcon.

Načrtovanje železniške proge je zelo zahtevno

O nadgradnji dolenjske proge na direkciji za infrastrukturo pravijo, da je načrtovanje železniške proge, ki je predvsem zaradi zagotavljanja ustreznih geometrskih elementov proge zelo toga infrastruktura, zelo zahtevno. »Poleg tega je načrtovanje na tem območju zaradi gostote obstoječe pozidave, bližine Botaničnega vrta, osnovne šole in številnih cestnih povezav še bolj težavno in kompleksno. Vzporedno s strokovnimi podlagami se izdeluje tudi okoljsko poročilo, ki celovito preverja možne vplive celotnega posega na okolje. Nadgradnja železniške proge na predmetnem območju se načrtuje na način, da se dodatni drugi tir načrtuje v nasprotno smer od Botaničnega vrta oziroma severovzhodno ob obstoječem tiru, ki ostane na isti lokaciji,« so še pojasnili na direkciji. Ter zapisali, da je postopek priprave DPN še v fazi izdelave natančnejših rešitev in optimizacij trase, zato vse rešitve nadgradnje dolenjske železniške proge na širšem območju Botaničnega vrta še niso dokončno znane. »Zaradi zavedanja pomena Botaničnega vrta kot najstarejše kulturne, znanstvene in izobraževalne ustanove ter pomena vrtno-arhitekturne ureditve se pri načrtovanju rešitev v čim večji možni meri umikamo območju Botaničnega vrta, ob tem pa se sprotno preverjajo tudi možni ukrepi za omilitev morebitnih vplivov.«