Po načrtih Mojce Gužič Trplan in Gregorja Trplana – začetek gradnje je predviden v letu 2025 – bosta na Poljanah med Povšetovo, Potočnikovo in Glonarjevo ulico ter Poljansko cesto v prihodnje zrasla soseska najemniških stanovanj s parkovnima površinama in urbani zbirni center za recikliranje. Del zunanjih prostorov Mestnega kareja Povšetova pa bodo tudi umetniške intervencije, ki jih je strokovna komisija izbrala na javnem natečaju Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Za izvedbo so izbrali tri elaborate.
Vetrovna mobila: Bogomolka in Kazalnik
Med izbranimi umetniškimi intervencijami, ki bodo del nove ljubljanske stanovanjske soseske, sta vetrovna mobila avtorja Boštjana Drinovca s sodelavci Mino Gutović, Špelo Kuhar in Robertom Potokarjem. Skulpturi velikih dimenzij iz nerjavečega jekla Bogomolka in Kazalnik odražata kontekst območja, ki je že od prve svetovne vojne povezan s komunalno dejavnostjo, z umestitvijo urbanega zbirnega centra v novo ureditev pa se bo ta tradicija nadaljevala. »Navezovanje na specifiko uporabe tega prostora tako v njegovi zgodovini kot tudi v prihodnje se v vetrovnih mobilih izraža že v uporabi materiala. Jeklo je namreč tudi iz preteklosti poznano kot odličen primer krožnega gospodarstva,« pojasnjuje kipar Boštjan Drinovec. Pri čemer je jeklo material, ki se ga na svetu največkrat ponovno uporabi, je aktualni podatek, ki ga avtor navaja na predstavitvenem plakatu. Ta je del razstave prejetih natečajnih elaboratov, ki je v osrednjem atriju Mestne hiše na ogled do 30. septembra.
»Del koncepta vetrovnih mobilov, ki jih poganja veter, je želja spreminjati nevidno v vidno. Poleg tega gre tudi za uporabo vetra kot naravnega in neskončnega vira energije,« o svojih umetniških intervencijah pravi avtor. Vetrovni skulpturi spodbujata opazovanje okolja in ponazarjata vez človeka z naravo. »V času podnebnih sprememb se vse pogosteje oziramo v nebo in opazujemo vreme, pri čemer lahko prek vetrovnih skulptur opazujemo pojav vetra, ki je očem sicer neviden, nam pa lahko veliko pove o tem, kaj se dogaja okoli nas. Pri tem je sinteza tega ples teh skulptur, ki imata tako poleg pomenske tudi pomembno vizualno plat,« o svoji aktualni in hkrati poetični gesti v prostoru še pravi Drinovec. Bogomolka in Kazalnik sta za postavitev predvidena na dveh skrajnih koncih osrednje ploščadi nove soseske.
Ambientalna zasnova Vrt miru
Instalacijo Vrt miru sta zasnovala avtorja Cveto Kunešević in Zoran Srdić. Izhodišče njune ambientalne zasnove, ki bo svoje mesto dobila v kotnem delu ob Povšetovi, je bilo po Srdićevih besedah valovanje: »K ideji naju je napeljala ureditev dela soseske ob cesti, z notranjimi potmi, ki vodijo do osrednjega dela. Ta prostor je prepišen, prehoden, med potmi je predvidena umestitev Vrta miru, ki je nekoliko umaknjen. Na morju bi bil tak prostor otok, v kontekstu mesta pa sva razmišljala o vrtu, ki v zgrajenem okolju ustvarja občutek miru. Vrtovi imajo vedno svojo identiteto, najino vodilo je bilo v tem primeru varen prostor med valovanjem.« To avtorja intervencije ustvarjata z nivojskimi razlikami v tlaku kot tudi z vzorčastim tlakovanjem, pri čemer je v načrtu, da bodo tla opremili z recikliranimi tlakovci. Del intervencije je tudi umestitev naravnih skal različnih velikosti, kar bo v predvideno uniformirano zasaditev dreves prineslo več organskosti. Celostna instalacija, tako kot pove že njeno ime, bo spominjala na zenovske vrtove, s tem da bo tudi njegova vloga v soseski (lahko) podobna. V skoraj že parkovni ureditvi se bodo ljudje lahko umaknili v miren in pomirjujoč prostor.
Miza za povezovanje skupnosti
»Srž najine intervencije je ponuditi družbeno infrastrukturo v soseščini, kar so miza in stoli. Pri čemer je bistvena ambicija zasnove, da se bo lahko čim večji del mikrolokalne skupnosti usedel za skupno mizo,« pravi Aleksander Vujović, ki se pod projekt podpisuje z Vukom Ćosićem. Avtorja sta z betonsko mizo z betonskimi in kovinskimi stoli zasnovala uporabni in simbolni objekt, ki bo svoje mesto dobil v kareju soseske, pri čemer bodo mikrolokacijo določili naknadno.
Na površini mize ustvarjalca predlagata napis Pollana Vorstadt, navajata pa tudi različico v slovenskem jeziku – Mestna pristava. Napis sloni na reprodukciji napisov na sto let starem zemljevidu Cirila Metoda Kocha in še enem nekoliko starejšem, ki navajata zgodovinski imeni tega območja, kjer bo v prihodnje stala nova soseska. Z zapisom Poljansko predmestje v nemščini in Mestna pristava se avtorja obračata k večplastni zgodovini tako mikrolokacije kot širše Ljubljane. Na tak način v prostor soseske vnašata še eno od njenih identifikacijskih točk.
Poleg izbranih intervencij, ki bodo v soseski uresničene, je natečajna komisija s povišanim priznanjem nagradila tudi intervencijo avtorjev Tajde Tomšič in Aljoše Lipolta ter s priznanjem projekt avtorice Uršule Berlot Pompe, vendar ti dve intervenciji ne bosta izvedeni.
