Avgusta in septembra je pojavnost invazivne tujerodne hrastove čipkarke najvišja, njene posledice pa zato najopaznejše. Po zapisu na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije se odrasli osebki in njihove ličinke na spodnji strani listov prehranjujejo z rastlinskim sokom. »S tem povzročijo poškodbe listov in izgubo klorofila, posledično pa se zmanjša aktivnost fotosinteze. Listi sčasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo,« so zapisali.
Hrasti se že danes s svojo rumeno-rjavo krošnjo opazno razlikujejo od drugih drevesnih vrst. Ponavljajoče se poškodbe lahko drevo oslabijo in povzročijo manj prirasta, za ovirano pomlajevanje pa še ni jasnih dokazov. »Hrastova čipkarica je dodaten škodljiv dejavnik, ki deluje v procesu hiranja hrastov, kompleksni bolezni, ki v zadnjih desetletjih pesti evropske hrastove gozdove,« so pojasnili na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Glavni gostitelj hrastove čipkarke je hrast, z izjemo črničevja, s katerim se ta vrsta ne prehranjuje. »Ob velikih razmnožitvah se lahko pojavi tudi na nekaterih drugih listavcih, vendar na njih poškodovanost ni nikoli tako intenzivna kot na hrastu,« so zapisali na inštitutu.
Invazivna vrsta iz Severne Amerike
Vrsta hrastove čipkarke prihaja iz Severne Amerike, v Sloveniji se je prvič pojavila na zahodnem delu države leta 2016. »Odrasle hrastove čipkarke letijo oziroma jih veter lahko prenaša tudi pasivno, na krajše razdalje. Na daljše razdalje pa se najpogosteje širijo kot slepi potniki, torej s pomočjo cestnega in železniškega prometa, na oblačilih, vozilih in podobno,« so zapisali na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Gre za drobno stenico s sploščenim telesom v hrbtno-trebušni smerni. Prepoznavna je po svojih sprednjih krilih, ki so prosojno bela, s čipkasto teksturo in rjavimi lisami. »Prezimijo v razpokah skorje gostitelja, spomladi pa se preselijo na spodnje strani listov,« so zapisali na inštitutu. Samice jajčeca odlagajo v skupinah, oblikujejo pa od dve do tri generacije na leto. Ličinke so nekoliko manjše od odraslih osebkov, so bleščeče črne barve in imajo po telesu bodičaste izrastke.
Vrste, ki lahko ugrizne tudi človeka, ni mogoče izkoreniniti
Stenica z dreves nemalokrat pade tudi na človeka, zato je nanjo postala bolj pozorna tudi splošna javnost. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so zapisali, da hrastova čipkarka ob padcu na človeku išče listni sok, pri čemer lahko posameznika nekoliko zabode.
»V redkih primerih lahko pride tudi do alergijskih reakcij, ki pa hitro izzvenijo. Da bi nastale resnejše težave, nam ni znano,« so zapisali. Poleg omenjene čipkarke se je v urbanih območjih začela pojavljati podobna, platanova čipkarka. Ta je svetlejša in ima manj izrazne temne lise, njen gostitelj pa so predvsem platane, ki so pogosto parkovno drevo. »Obe vrsti sta razširjeni po večjem delu Evrope in nikjer ne izvajajo sistematičnih ukrepov proti njima,« so na Gozdarskem inštitutu Slovenije pojasnili, zakaj vrst ni več mogoče izkoreniniti. »Namreč, tudi če bomo izvajali ukrepe na nekaj drevesih, bodo osebki čez čas prileteli s sosednjih dreves, kjer ukrepov nismo izvajali. Zaradi nezadostne učinkovitosti in negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev tudi na urbanih površinah odsvetujemo. V gozdovih pa uporaba takšnih sredstev tako ali tako ni dovoljena,« so zaključili.
Divji kostanj že spreminja barvo
Ne samo na hrastu, tudi na divjem kostanju listje že spreminja barvo in hitro odpada. Razlog za to je listni zavrtač divjega kostanja. Ta se, po informacijah na spletni strani Mestne občine Ljubljana, prehranjuje z listnim tkivom med zgornjo in spodnjo povrhnjico listov. Od sredine maja so zato na listih te drevesne vrste vidne zajede, med zgornjo in spodnjo polovico listov pa so opazni tudi rjavi iztrebki. Splošne ugotovitve o zdravstvenem stanju navadnega divjega kostanja v kontekstu napada pa izpostavljajo, da je zavrtač divjega kostanja precenjen. Vpliva namreč predvsem na estetsko funkcijo drevja, saj se listi prizadetih dreves sušijo in prezgodaj odpadejo, drevje pa spomladi ponovno zacveti.
