Igra triktrak oziroma backgammon in prav tako v današnjem času dobro poznani mlin ali špana sta le dve od namiznih srednjeveških iger, ki so jih obiskovalci v soboto lahko preizkusili na prireditvi Živi srednji vek. Ta je v sklopu Tedna ljubljanskega turizma potekala v Narodnem muzeju Slovenije (NMS). »Triktrak je edina igra, ki je pri nas upodobljena v srednjem veku, in sicer na freski Svete Nedelje v Crngrobu, kjer so prikazana opravila, ki jih ljudje ob nedeljah (in praznikih, op. a.) niso smeli opravljati, kot denimo niso smeli v gostilni kartati, kockati in ne igrati namiznih iger,« je ob mizah s srednjeveškimi družabnimi igrami oblečena v rekonstruirano oblačilo pekovke iz 15. stoletja razložila Tina Balant iz Druščine Zlate ostroge, ki poustvarja srednjeveško življenje in ena od soavtoric razstave Nekoč je bil Gutenwerd.
Sobotna prireditev, posvečena spoznavanju srednjeveškega vsakdanjika, se je v NMS namreč odvijala na razstavišču, ki predstavlja opuščeno srednjeveško naselbino Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi v občini Šentjernej) in življenje v njej. »Na podlagi arheoloških najdb in zgodovinskega znanja skušamo rekonstruirati tedanje življenje, kar smo na razstavi naredili z replikami in rekonstrukcijami ter posebej še s to prireditvijo žive zgodovine, kjer obiskovalci lahko občutijo srednjeveški vsakdanjik. Poleg tega poskušamo opozoriti tudi na znanje, ki ga moramo imeti danes, če želimo poustvariti srednjeveške dejavnosti,« je sredi srednjeveškega vrveža v muzeju dejal soavtor razstave Tomaž Nabergoj iz NMS. Dodal je, da Druščina Zlate ostroge in posamezniki, ki se ukvarjajo s ponazarjanjem srednjeveškega življenja, delujejo na »nam komplementaren način in oživijo, kar muzejski strokovnjaki raziskujemo«.
Od srednjeveške keramike do kovanja denarja
Na sobotnem dogodku so tako oživele tudi rekonstrukcije lončarske, kovaške, usnjarske in pekovske delavnice ter dveh tržnih stojnic. Po muzejskih prostorih so odmevali zvoki iz kovnice novcev iz 12. stoletja. Kovaško srednjeveško obrt je predstavljal Joško Čudovan iz Druščine Zlate ostroge, sicer tudi profesionalni kovač, ki se ukvarja predvsem z izdelovanjem oklepov. Srednjeveško lončarstvo je predstavljala Živa Slavec, ki je poudarila, da je ta obrt zajemala veliko plasti: »Od hitre produkcije keramike, poceni keramike za vsakdanjo rabo, kot so podeželski lonci za kuhanje in shranjevanje, do zelo dekorativnih vrčev za posebne priložnosti in vinskih čaš za višje sloje ter zelo kompleksnih kosov.«
K živi izkušnji srednjega veka so na prireditvi veliko prispevali tudi zgodovinski kostumi, ki so jih sodelujoči nosili, poleg tega je srednjeveško oblačilno kulturo, predvsem iz 15. stoletja, na trški stojnici dodatno predstavljala Irena Gorenšek. »Ročno zašiti kostumi so narejeni iz zgodovinsko primerljivih materialov, najbolj običajna sta lan in volna, bolj gosposka pa svila in žamet. Predstavljamo široko paleto artiklov, ki so jih tedaj nosili,« je dejala sogovornica. Vlogo srednjeveškega finančnika in matematika je prevzel Blaž Berlec. »Veliko ljudi je presenečenih, da lahko držijo kos zgodovine, star več sto let,« je dejal ob stojnici, na kateri so obiskovalci poleg replik lahko prijeli tudi nekaj originalnih starodavnih kovancev.
