Malo po 16. uri so se pred garažami v Andričevi ulici v Ljubljani počasi začeli zbirati sosedje. Bližnji so s svojih dvorišč prinesli vrtne mize in stole, drugi samo stole. Na garažna vrata se je izobesila slovenska zastava in prižgal se je radio. Medtem ko so gospodje poskrbeli, da se je primerno ohlajena pijača zbirala na enem koncu mize, so gospodinje začele prinašati dobrote, ki so jih pripravile dopoldne, nekatere že dan prej.
Gradili lepe, trdne in iskrene odnose
Gre za tradicijo, ki jo soseska neguje že več kot tri desetletja, ko so se prve tri družine, Horvat, Benec in Žnidarič, vselile v povsem nove vrstne hiše na nekoč zamočvirjenih travnikih in njivah. »To sosesko smo ustvarjali z iskrenimi odnosi, sočutjem, solidarnostjo in z medsebojnim spoštovanjem. To so vrednote, ki jih gojimo še danes. Verjamemo v takšno sobivanje in iskreno človeško prijateljstvo. Trideset let, šest mesecev in 14 dni mineva od 2. aprila 1994, kar nas je prijazna družina Pupis, Romana, Dušan in manjkajoči Miha, ki ima seveda svoje obveznosti kot mnogi, ki jih še ni med nami, pa bodo prišli, sprejela v to našo skupnost, in tako smo ob skupnih aktivnostih gradili lepe, trdne, iskrene in poštene medsebojne odnose,« je zbrane sosede nagovoril Boris Žnidarič, ki je bil z ženo Dragico in dvema hčerama eden od prvih, ki so se preselili v Andričevo ulico.
Na ulici so nazdravili marsikateremu skoku v novo leto in tudi rojstnemu dnevu. »Organizirali smo ameriški in češki zajtrk. Dogodkov, ki so dokazali, da smo radi drug z drugim v družbi, se je v teh treh desetletjih nabralo res veliko,« je povedal v imenu vseh in s ponosom dodal, da jim je skozi leta navidezne spore uspelo rešiti po mirni poti ter tako ohraniti raven dostojanstva in medsebojnega spoštovanja, ki jim omogočata normalno sobivanje in življenje v njihovi mali vasi na Galjevici. »V zadnjih tridesetih letih se je zgodilo veliko stvari. Zaznali smo odselitve, preselitve in priselitve, povečanje družin, zlasti z rojstvom tretje generacije, žal tudi štiri smrti in še kaj,« je povedal sogovornik in dodal, da so piknik pred garažami izkoristili ne le za praznovanje, ampak tudi, da v soseski pozdravijo nove prišleke. »V ulico sva se preselila že maja, a se opravičujeva, da nisva prišla potrkat na vrata. Nekako sva računala, da bo srečanje potekalo poleti, pa se je zaradi slabega vremena zamaknilo,« je povedal še eden od stanovalcev. V duhu dobrososedskih odnosov se je ponudil, da lahko, če kateremu od sosedov crkne tiskalnik, pride pogledat in preveri kabel. »Je pa moja partnerica lokalka, saj je živela v sosednji ulici. Vendar se nikoli ni sprehodila po Andričevi,« je dodal in kot prišlek v močvirsko okolje hudomušno priznal, da vseeno ni pričakoval toliko komarjev.
Zabava v pižamah in olimpijada
Kot vedno, kadar se je kaj pripravljalo, tudi tokrat nista manjkala Dušan in Romana Pupis. »Čez noč so na polju nasproti naše zrasle bele hiše. In ko so prišli prvi sosedje, se nam je zdelo prav, da jih pozdravimo. Postregli smo jim potico, nekaj smo tudi popili, dobrodošlico pa sem zaokrožila z besedami 'naj zavladajo med vašim in našim koliščem sreča, zdravje in blagoslov',« je povedala Romana Pupis, ki je spomnila tudi na nepozabno večerno zabavo v pižamah. Kaj točno se je tistega večera v Andričevi ulici dogajalo, nam ni uspelo izvedeti, saj so se udeleženci zabave zavili v molk. »Lahko pa povemo, da smo imeli dve vaški olimpijadi – prvo v Šentvidu in naslednjo na Kodeljevem. Dvakrat smo spoznavali Ljubljano z vodne gladine, skupaj smo tudi potovali,« je povedal Žnidarič in dodal, da so za organizacijo izletov poskrbeli sami. Brane in Mojca Merčun sta pripravila druženje na domačiji na Dolenjskem, Dušan in Darinka Plut sta povabila na raziskovanje Bele krajine, Borut in Simona Rakušček pa sta gostila v lovski koči nad sotesko Draga. »Uh, ko se spomnimo na lovski golaž, ki ga je Borut skuhal! Danes pravi, da je bil veganski,« so med obujanjem spominov povedali sosedje in se spomnili obiska mariborskega vinarja Anderliča, kamor sta sosede povabila Janez in Viktorija Horvat.
