Poleti je veliko prahu v javnosti dvignila lestvica, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), v kateri so 372 evropskih mest razvrstili glede na kvaliteto zraka. Agencija je na podlagi koncentracije delcev PM 2,5 v dveletnem obdobju za Ljubljano ugotovila, da ima zrak »slabe« kvalitete. Ljubljanska občina je kritična do metodologije evropske agencije. Kot smo že poročali, so opozorili, da ima Ljubljana merilno mesto tudi ob zelo prometni Celovški cesti, kar po njihovi oceni ne daje primerljivih podatkov z drugimi mesti. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je zadnji teden septembra izpostavil, da ne oporeka rezultatom, a da so rezultati po njegovi oceni neprimerljivi z drugimi mesti.
»Naša ekipa je pogledala druga glavna mesta v Evropski uniji in kako so postavljene merilne postaje. Mi smo edini, ki nimamo nobene zaledne merilne postaje, kot jo imajo druga mesta,« je bil kritičen župan. Pri tem je dodal, da so v Ljubljani tri merilne postaje, poleg tiste na Celovški še na Vojkovi cesti in Cesti v Mestni log, ki so po prepričanju župana na preveč prometni lokaciji, da bi bili podatki merodajni. Pri tem je župan izpostavil, da so z občine na evropsko agencijo naslovili predlog, kako naj v bodoče bolj korektno in primerljivo meri kvaliteto zraka po Evropi. »Naš predlog gre v smer, da je polovica merilnih postaj ob prometnicah in polovica zalednih,« je povedal ljubljanski župan.
Kot smo že poročali, sta merilni postaji na Vojkovi cesti in Cesti v Mestni log opredeljeni kot zaledni merilni postaji, na Evropski agenciji za okolje pa so nam zagotovili, da v nobenem od mest v raziskavi, vključno z Ljubljano, niso uporabili podatkov merilnih postaj ob prometnicah.
Arso: Merilna mesta so v skladu s standardi
Evropska agencija je v izračunu uporabila podatke, ki jih je posredovala Agencija RS za okolje, ki merilna mesta upravlja. »Vsa merilna mesta v državni merilni mreži, tudi v Ljubljani, so postavljena v skladu s standardi in zahtevami zakonodaje – uredbe o kakovosti zunanjega zraka in pravilnika o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Tudi vse meritve se izvajajo v skladu z zakonodajo,« so sporočili z Arsa. Pri tem so dodali, da vse podatke, ki jih beležijo glede kakovosti zraka, posredujejo evropski agenciji.
Glede slabe kakovosti zraka v prestolnici pa so pojasnili, da je ta slab predvsem zaradi kotlinske lege, saj zrak težje kroži, zato onesnaženi zrak ostaja dlje časa ujet v zračnih plasteh blizu tal. To je še zlasti problematično v času temperaturnega obrata. Pri tem so dodali, da je v Ljubljani težava tudi pomanjkanje vetra, ki bi zmanjšal zadrževanje onesnaženega zraka v spodnjih plasteh, sploh v primerjavi z mesti severne Evrope. »V primerjavi z mesti severne Evrope je Ljubljana bistveno slabše prevetrena,« so še opozorili in dodali, da je povprečna letna jakost vetra na zalednem merilnem mestu za Bežigradom približno trikrat šibkejša kot v Köbenhavnu ali na Dunaju. »Meteorološki pogoji za redčenje onesnaženja so torej v Ljubljani zaradi šibke prevetrenosti bistveno bolj neugodni,« so še opozorili na državni agenciji.
Državni problem
Pri tem so na Arsu opozorili, da so podobne težave tudi v drugih delih države. »Zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp je že regionalno ozadje onesnaženosti zraka z delci PM 2,5 na letni ravni bistveno višje kot v severni Evropi.« Pri tem so izpostavili regionalno merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki, ki je stran od drugih virov onesnaženja. Na tem merilnem mestu je povprečna vrednost lani znašala kar 9 mikronov na kubični meter zraka (µg/m3), kar je še vedno visoko v primerjavi s Stockholmom (4,6) ali Köbenhavnom (8). EEA je sicer za Ljubljano na podlagi dveletnega povprečja izmerila 15,4 µg/m3. Kljub temu na Arsu opozarjajo, da je kljub neugodni legi edini ukrep zmanjšanje onesnaževanja. »Ker na meteorologijo in topografijo ne moremo vplivati, je ključno, da zmanjšamo izpuste onesnaževal v zrak.«
Odgovor svetnici
Zdaj že nekdanja svetnica Jasminka Dedić je na oddelek za okolje ljubljanske občine naslovila svetniško vprašanje glede ukrepov, ki jih bodo sprejeli, da bi prišli pod mejne vrednosti onesnaženja. V odgovoru so ji z občine zagotovili, da se po njihovih podatkih kakovost zraka v mestu izboljšuje skozi desetletja, prav tako naj bi vse merilne postaje v posameznih parametrih beležile koncentracije, ki so pod mejnimi vrednostmi. So pa opozorili na občasna preseganja delcev PM 2,5 v času kurilne sezone. Na Evropski okoljski agenciji so nam sicer zagotovili, da občasnih ekstremnih nihanj (tako visokih kot nizkih) niso vključili v končno povprečje.
Pri tem pa so tudi na občini izpostavili, da ima Slovenija slabšo kakovost zraka zaradi geografske lege. So pa kritični do parametra delcev PM 2,5 kot izpostavljenega kriterija za merjenje kakovosti zraka, saj je ta le eden izmed številnih parametrov za merjenje kakovosti zraka. Kot smo že poročali, merjenje delcev PM 2,5 zaradi vpliva na zdravje predlaga tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Svetnici so na občini sicer zagotovili, da pripravljajo vrsto ukrepov, ki bodo izboljšali kvaliteto zraka v mestu. Med njimi so našteli tudi pripravo podnebne pogodbe, ki vsebuje akcijski in investicijski načrt, s katerim naj bi se Ljubljana do leta 2030 približala podnebni nevtralnosti, za kar je občina nedavno prejela celo priznanje evropske komisije.
So pa v odgovoru svetnici na ljubljanski občini še dodali, da po njihovi oceni mediji premalo kritično povzemajo podatke Evropske agencije za okolje: »Pavšalno povzemanje uvrstitve mesta na lestvici brez strokovne interpretacije, kakovostne in kritične presoje je zelo nekorektno.«
