Družba Boscarol je pred dvema letoma od hrvaške Podravke odkupila dobrih devet in pol hektarjev veliko območje kompleksa Žita v ljubljanskem BTC. Prejšnji mesec so začeli rušiti masivne železobetonske objekte mlina. Decembra bodo nadaljevali z rušenjem silosov, dela pa naj bi se končala v drugi polovici prihodnjega leta. »Žitovi silosi in mlin so del ljubljanske zgodovine, zato smo jih pred rušenjem dokumentirali od znotraj in od zunaj,« je pojasnil podjetnik Ivo Boscarol in včeraj medijem priredil pravo predavanje o zgodovini objektov, ki so že v procesu rušenja.
Med drugim so preračunali, da je vrednost gradnje silosov leta 1967 znašala nekaj več kot 405 milijonov evrov. Razširitev iz leta 1975 pa še dodatnih 86 milijonov evrov. Družba Boscarol je območje leta 2022 odkupila za 20 milijonov evrov od Podravke, ki je lastnica Žita od leta 2015.
Kompleks so dokumentirali tudi s posnetki iz zraka in 3D-modeli. Zgodovini in prihodnosti so posvetili tudi spletno stran silos.net, na kateri bo mogoče spremljati rušenje v živo s tehnologijo, ki jo je razvila družba Xpro, ki je za ta projekt izdelala posebno napravo. »Razvili smo posebne kovčke s kamerami, ki jih lahko premikamo po gradbišču. To smo razvili posebej za družbo Boscarol, januarja pa bomo pripravili tudi aplikacijo,« je povedal Leo Oblak iz Xproja.
Kdaj do stanovanj, ni jasno
»Ne nameravamo graditi luksuznih stanovanj, ampak prijazno sosesko, dostopno vsem,« je zagotovil Boscarol. Stanovanj v bodoči soseski, poimenovani Galaksija, naj bi bilo več kot tisoč. Pred odločitvijo za rušenje kompleksa so opravili temeljito analizo, ali bi bilo mogoče obstoječe objekte vključiti v načrtovane objekta, a se to ni izkazalo za praktično, je pojasnila Maša Čertalič, ki je v družbi zadolžena za strateške investicije. »Pred dvema letoma smo se odločili za nakup te nepremičnine na zelo zanimivi lokaciji, saj je to največji zazidljiv kompleks v tem delu Ljubljane. To je strateško zanimivo območje, saj je dobro povezano z avtocesto. Takrat tudi nismo vedeli, da se je delal nov priključek na obvoznico. Ob nakupu nismo natančno vedeli, kaj bi tukaj počeli, za nas sta bila pomembna tako dejstvo, da smo dobili enovito območje z enim lastnikom, kot tudi bližina trgovskega središča,« je povedala Čertaličeva. Dodala je še, da tudi zdaj končni koncept za poslovno-stanovanjsko sosesko Galaksija še ni dorečen.
Pri tem pa opozorila, da so po trenutnem občinskem podrobnem načrtu opredeljene tri različne rabe, v družbi pa bi radi rabo poenotili, za kar so že zaprosili na ljubljanski občini. Ustrezni akti bi lahko bili sprejeti v petih letih, ti pa bodo podlaga za gradbena dovoljenja. V družbi so še poudarili, da bi bilo v tem kompleksu lahko 1000 stanovanj, 3000 parkirnih prostorov in 40.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. So pa večkrat poudarili, da so njihovi načrti še nedorečeni, prav tako so odprti za zunanje predloge. Boscarolova Galaksija na robu Ljubljane se torej še ne bo tako hitro uresničila. Bodo pa v vmesnem času območje namenili za parkirišča bližnjega objekta Koloseja, ki je prav tako v lasti družbe. Novi multikino s koncertno dvorano, preimenovan v Odisejo, naj bi se odprl po novem letu.
Jože Mermal iz družbe BTC je zelo naklonjen Boscarolovim načrtom, ki da sovpadajo s širšo vizijo poslovne cone. »Zadali smo si, da Šmartinsko cesto od Žita do središča mesta revitaliziramo. Šmartinka je ena izmed najbolj degradiranih in zanemarjenih delov in ima največji razvojni potencial v Ljubljani,« je povedal Mermal, ki je še dodal, da pri načrtih konstruktivno sodelujejo tudi z Mestno občino Ljubljana.
Rušili bodo počasi in previdno
»Revitalizacija kompleksa Žito v ljubljanskem BTC že napreduje,« je še poudaril Boscarol. Tako naj bi še pred Galaksijo na tem območju postavili paketomat Pošte Slovenija in polnilnice za električna vozila. Za rušenje so izbrali družbo Dolinšek Transport, prejeli so osem ponudb, tudi iz tujine, odločili pa so se za lokalnega izvajalca. V družbi so pojasnili, da bodo rušenje izvedli postopoma in brez eksplozivnih sredstev. Materiale bodo reciklirali in na splošno v času del skrbeli za čim manj emisij prahu in hrupa. Pas Argentinske ceste bo prihodnje leto nekaj dni zaprt zaradi rušenja silosov tik ob cesti, večjih motenj pa ne pričakujejo.
