Eden od projektov, ki jih razvija javno podjetje Energetika Ljubljana, je vzpostavitev krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem kanalu z gradnjo treh malih hidroelektrarn. Slednje so predvidene v bližini obstoječih Plečnikovih zapornic, v Gruberjevem kanalu in nedaleč stran od Termoelektrarne toplarne v Mostah. Pri Plečnikovih zapornicah in v Gruberjevem kanalu je načrtovana gradnja splavnic, ki bodo plovilom omogočale premagovanje višinske razlike. Iz projektne naloge Energetike je razvidno, da naj bi po krožni poti plula le plovila, ki ne bodo daljša od desetih metrov, široka bodo lahko največ pet metrov, ugrez trupa pa bo lahko znašal do 0,6 metra.
Da bo plovnost mogoča tudi ob minimalnih pretokih Ljubljanice, je v bližini toplarne načrtovan jez, je razvidno iz projektne naloge Energetike Ljubljana. Pričakujejo, da bodo načrtovani posegi in posledično redno vzdrževanje plovnih poti izboljšali odtočne razmere ob visokih vodah. Gradnja prehodov za ribe ob zapornicah ter izvedba drugih ukrepov pa naj bi izboljšali razmere za ribe in preostale vodne organizme v Ljubljanici.
Na Mestni občini Ljubljana energetsko izrabo Ljubljanice vidijo kot trajnostni projekt, saj bi energijo pridobivali iz obnovljivega vira. Iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta Ljubljane za obdobje med letoma 2022 in 2030 je razvidno, da bi ta projekt omogočil vzpostavitev javnega prevoza po Ljubljanici na območju širšega središča prestolnice. Dolgoročno pa obstaja možnost povezovanja Ljubljane še z občinama Brezovica in Vrhnika v želji po vzpostavitvi medobčinskega javnega prevoza po Ljubljanici.
Za pripravo strokovnih podlag pičlo zanimanje
Energetika se trenutno loteva izdelave strokovnih podlag za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim bi podrobneje načrtovali vse predvidene prostorske ureditve v okviru tega projekta. Potrebne so strokovne podlage glede konzerviranja opreme in konstrukcije obstoječe zapornice v Gruberjevem kanalu, analiza sedimentov oziroma plavin, oceni vplivov na stanje voda, ihtiološka študija, zasnova pešpoti in kolesarskih poti ob Ljubljanici ter analiza tveganj v luči podnebnih sprememb. Slednja je nujna zato, da bo ta več deset milijonov evrov vredna naložba odporna proti podnebnim spremembam. Predvsem je treba preveriti, kako bi bili načrtovani posegi v strugi Ljubljanice in Gruberjevega kanala odporni proti ekstremnim vremenskim pojavom, kot so poplave, visoke vode in izraziti nalivi, kaže razpisna dokumentacija. Analiza naj bi vključevala tudi načrt ukrepov za trajno zmanjševanje posledic ekstremnih vremenskih pojavov.
Energetika Ljubljana je izvajalce strokovnih podlag iskala z javnim naročilom, ki ga je razdelila na sedem vsebinsko zaokroženih sklopov. A odziv potencialnih ponudnikov je bil slab. Ponudbi sta oddali le Ljubljanski urbanistični zavod, ki bi za ceno slabih 59.300 evrov z davkom izdelal le zasnovo pešpoti in kolesarskih poti, ter Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, ki je ponudil, da za 92.700 evrov z davkom izdela podlage za konzerviranje obstoječih zapornic v Gruberjevem kanalu. Za preostale sklope strokovnih podlag Energetika ponudb ni prejela.
