Ko je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije aprila 2022 Mestni občini Ljubljana izdal kulturnovarstvene pogoje za projekt gradnje podzemne parkirne hiše pod osrednjo tržnico in dograditev Mahrove hiše, je med drugim zahteval tudi izvedbo postopka presoje vplivov na svetovno kulturno dediščino. Gre za tako imenovani Heritage Impact Assessment (HIA), ki ga je priporočil Unesco, je omenil generalni konservator in vršilec dolžnosti vodje ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Robert Peskar. Lokacija, kjer občina namerava graditi prizidek in podzemno parkirno hišo, namreč stoji na vplivnem območju svetovne kulturne dediščine, to je Plečnikovih tržnic.

Občina je pripravila elaborat HIA, ki ga je letos priložila dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za omenjeni občinski projekt. Zavod je po Peskarjevih besedah občini julija izdal negativno kulturnovarstveno mnenje, med drugim tudi zato, ker so v elaboratu HIA ugotovili nedoslednosti. Druga dva razloga sta bila neupoštevanje kulturnovarstvenih pogojev glede gabaritov in oblike fasad prizidka Mahrove hiše ter oblikovanja in materiala strehe prizidka.

Zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, kot na primer, da se mora načrtovana gradnja izogniti nekaterim arheološkim ostalinam in da mora biti gradnja parkirne hiše vsaj 16 metrov oddaljena od stavbe semenišča, sta se obseg parkirne hiše in število parkirnih prostorov z leti zmanjševala.

 

Zavod prejel dopolnjeno dokumentacijo

»V začetku septembra 2024 je Mestna občina Ljubljana korigirala in dopolnila dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in jo prek ministrstva za naravne vire in prostor posredovala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vlogo smo prejeli včeraj,« je dejal Peskar. Ali je dopolnjena vloga občine skladna s predpisi s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, na zavodu še ne morejo komentirati. Preverili jo bodo v zakonsko predpisanem roku, to je v 30 dneh od prejema.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so sicer ugotovili, da je bila poleti prejeta dokumentacija občine že bistveno boljša kot tista maja 2023, ki ji je zavod prav tako izdal negativno mnenje. Peskarjeve besede kažejo, da se torej postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo parkirne hiše pod tržnico več kot leto dni zatika zaradi neizpolnjevanja kulturnovarstvenih pogojev. Ti so bili zelo strogi, je priznal Peskar. Vpogled v dokument iz leta 2022 pokaže, da je zavod predpisal za deset tipkanih strani pogojev.

Število parkirnih prostorov so bistveno zmanjšali

Peskar je še poudaril, da so z leti bistveno zmanjšali načrtovano gradnjo pod zemljo in da občina v primeru gradnje ne bo posegala v ostanke cerkve Marijinega vnebovzetja in barbakana. »To bo ostalo nedotaknjeno,« je zagotovil. Kulturnovarstveni pogoji iz leta 2022 pa kažejo, da je zavod pustil odprta vrata tudi za ohranitev srednjeveškega obzidja. Če bi odkrili srednjeveški zid, bi morali pristojni preučiti možnost, da se zid prezentira v predvideni kletni etaži, piše v dokumentu.

Ta projekt je sicer eden od ključnih 22 projektov, s katerimi je Zoran Janković leta 2006 napovedal svojo kandidaturo za župana. Sprva je bil zastavljen kot javno-zasebno partnerstvo, v katerem bi zasebni partner pokril stroške prenove tržnice in gradnje parkirne hiše, v zameno pa bi v Mahrovi hiši lahko uredil in tržil manjši butični hotel ali poslovne prostore. Takrat je bila načrtovana parkirna hiša s kar 616 parkirnimi prostori. Zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, kot na primer, da se mora načrtovana gradnja izogniti nekaterim arheološkim ostalinam in da mora biti gradnja parkirne hiše vsaj 16 metrov oddaljena od stavbe semenišča, sta se obseg parkirne hiše in število parkirnih prostorov zmanjševala. Po podatkih občine iz lanske pomladi je bilo v parkirni hiši predvidenih le še nekaj manj kot 300 parkirnih prostorov. 

Civilna iniciativa napoveduje uporabo vseh pravnih sredstev

Civilna iniciativa Tržnice ne damo, ki že več let nasprotuje gradnji parkirne hiše pod tržnico, Ljubljanski občini očita, da ji neupravičeno zavrača pridobitev elaborata o presoji vplivov na kulturno dediščino (elaborat HIA). Članica civilne iniciative Marinka Kurilić je dejala, da jim je uspelo pridobiti stališče Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede elaborata HIA. Ta je po njenih besedah ugotovil, da elaborat ne vsebuje vseh relevantnih vsebin in informacij ter da morebitni vplivi niso ustrezno opredeljeni, opisani in ovrednoteni. »Ker je bil elaborat plačan z našim davkoplačevalskim denarjem in ne zadostuje minimalnim kriterijem strokovnosti, gre za oškodovanje davkoplačevalcev. Zato bomo preučili in izkoristili vsa pravna sredstva proti odgovornim na Mestni občini Ljubljana, ki so odobrili, prevzeli in plačali elaborat ter preprečujejo, da ga javnost vidi,« je v imenu iniciative povedala Kurilićeva.

 

Priporočamo