»Razlogi so različni, kličejo nas na primer ob izgubi službe, bolezni, ko so v sporih z njimi pomembnimi ljudmi. Osamljenost je pogost vzrok za stiske, saj mnogi nimajo koga, ki bi jim res prisluhnil,« je pojasnila strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan Tatjana Vertačnik. Samo v prejšnjem letu so vodili okoli 21.023 klicev, na kar ima po njihovem mnenju vpliv tudi večje ozaveščanje družbe. »Ljudje se vedno bolj zavedajo svojih stisk in so jih pripravljeni deliti z drugimi,« je razložila Tatjana Vertačnik. »Opažamo, da mladi lažje spregovorijo o težavah. Na žalost pa obstaja tudi veliko starejših, zelo osamljenih ljudi, ki imajo stiske in ki bi jim naša storitev lahko pomagala, pa ne poznajo te možnosti ali niso dovolj samozavestni, da bi poklicali,« je še dodala. Poudarja, da je prostora za izboljšave še veliko, situacijo pa se lahko izboljša predvsem s sodelovanjem in ozaveščanjem javnosti.
Psihično nasilje obravnavajo kot fizično
Ženske in otroci, ki so žrtve nasilja v družini, intimnopartnerskih odnosih ali drugih medosebnih odnosih, lahko pokličejo na SOS telefon. Ta prejme okoli 2000 klicev na leto. »Zaupni telefoni so pomemben dodatni naslov, na katerega se lahko posamezniki obrnejo po nasvet, informacije, ustrezno usmeritev in razbremenitev,« je povedala sodelavka društva SOS telefon. Kot velik problem je izpostavila, da se psihičnega nasilja še vedno ne obravnava kot fizičnega. »Žrtve nasilja so na policijski postaji prepogosto slišale, naj se vrnejo potem, ko doživijo fizično nasilje. Da jim, dokler doživljajo 'le' psihično nasilje, ne morejo pomagati,« je opozorila prostovoljka SOS telefona. »Psihično nasilje pušča posledice na zdravju, počutju in dobrobiti osebe, na koncu pa uniči celo osebnost. Z dolžino nasilja naraščajo tudi njegove posledice, zato je nujno, da institucije in celotna družba z vso resnostjo pristopajo že ob prvi obliki nasilja, o kateri žrtev poroča,« je dodala prostovoljka društva.
Stiska med otroki in mladimi
S stisko pa se ne srečujejo zgolj odrasli. Na brezplačni TOM telefon pokliče okoli 27.000 otrok in mladostnikov na leto. »Najpomembnejša naloga TOM telefona je zagotavljanje varnega in zaupnega prostora, kjer lahko otroci brez strahu pred stigmatizacijo izrazijo svoja čustva in težave. Osnovni namen TOM telefona je otrokom in mladostnikom ponuditi pomoč v obliki pogovora z usposobljenim svetovalcem prostovoljcem, ki jim bo zagotovil podporo in spodbudo, informacije, pomagal pri iskanju rešitev ter jih po potrebi napotil na ustrezno ustanovo. Otroci ob tem pridobijo pomembno izkušnjo, da so slišani, da pogovor lahko pomaga in da so sami sposobni poiskati pomoč,« navedla strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjaša Bertoncelj. Svetovalne linije lahko po njenih besedah opravljajo pomembno preventivno vlogo, saj z zgodnjo pomočjo in podporo lahko preprečujejo razvoj manjših težav v večje.
»Do epidemije se tematike na TOM telefonu niso dosti spreminjale. Pogovori so najpogosteje zajemali odnose z vrstniki, ljubezni, telesni razvoj in spolnost, šolski stres, družinske težave in internetne vsebine,« je povedala Tjaša Bertoncelj. »V zadnjih letih je opazen izrazit porast duševnih stisk. Kompleksnost težav, s katerimi se mladostniki obrnejo na TOM telefon, pogosto vključuje preplet zahtevnih družinskih odnosov, duševnih stisk in težav v šoli, ki medsebojno vplivajo drug na drugega,« je pojasnila sogovornica in dodala, da se klicatelji velikokrat soočajo še z nizko samopodobo, osamljenostjo in nesprejemanjem samega sebe. »To pri mladostnikih ustvarja občutke ujetosti in brezizhodnosti,« je zaključila Bertoncljeva.
Pomanjkanje prostovoljcev
Zaradi visoke zasedenosti linij pri telefonu Samarijan včasih težko zapolnijo vse ure dela, zato so novi prostovoljci vedno dobrodošli. »Lani je bilo na dveh linijah hkrati povprečno skoraj 22 ur pogovorov na dan,« je povedala Tatjana Vertačnik. Prostovoljci morajo pred začetkom dela opraviti trimesečno izobraževanje z verificiranim programom. Tega lahko opravlja kdor koli iz starostne skupine med 20 in 70 let, ki ima končano najmanj V. stopnjo izobrazbe in ima občutek za človeka v stiski. Naslednje izobraževanje načrtujejo februarja v Ljubljani. »Za prostovoljstvo se odloča vedno več mladih, kar nam daje upanje za prihodnost, saj se že mladi zavedajo pomena pomoči,« je povedala Tatjana Vertačnik in dodala, da se »prostovoljci zavežejo, da bodo mesečno opravili najmanj osem ur dela na telefonu in se udeležili supervizije ter predavanja, organiziranega v okviru društva. Zagotavljamo pokritost dveh telefonskih linij, hkrati torej dva prostovoljca delata na različnih lokacijah.«
Občasno se s pomanjkanjem prostovoljcev soočajo tudi na TOM telefonu. »Gre za izziv, s katerim se soočajo številne svetovalne linije za otroke po vsem svetu. Opažamo, da sodobni prostovoljci pogosteje iščejo bolj prilagodljive oblike sodelovanja, kot so enodnevne akcije ali virtualno delo, kar pa ni vedno združljivo z zahtevami dela na svetovalnih linijah, kjer sta potrebni redna in dolgoročna zavezanost,« je problem razložila Bertoncljeva. »Zato v naše vrste vabimo predvsem posameznice in posameznike, ki so tople, sočutne in zrele osebe, ki pa imajo hkrati možnost, da so razpoložljive za prostovoljno delo, ki zahteva redno komunikacijo in osebno prisotnost,« je še povedala. »Usposabljanja potekajo večkrat na leto, običajno v jesenskem in pomladnem obdobju. Vključujejo poglobljeni program, ki prostovoljcem omogoča pridobitev vseh potrebnih znanj in veščin za kakovostno nudenje podpore otrokom in mladostnikom,« je zaključila Tjaša Bertoncelj.
