»Brezdomstvo mladih je sorazmerno nov pojav pri nas, a je v zadnjem obdobju vse pogostejši,« je Irena Bilčić iz društva za pomoč in samopomoč Kralji ulice povedala na posvetu o brezdomstvu mladih, ki ga je v ljubljanski mestni hiši sklicalo Združenje za socialno pedagogiko. Različne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami brez doma, opažajo, da je takih oseb, mlajših od 26 let, čedalje več.
Stanovanjska kriza
Udeleženci posveta so se strinjali, da gre za še en obraz stanovanjske krize, saj v Sloveniji osebam do tridesetega leta streho nad glavo v večini primerov tako ali drugače zagotavlja družina. Tisti, ki se iz različnih razlogov ne morejo, zmorejo ali ne želijo zanašati na družino, se lahko hitro znajdejo na ulici. »Osebam do 18. leta starosti, ki zapustijo dom, zdaj bolj kot kdaj prej grozi, da pristanejo na cesti. Mladi sicer še imajo svojo socialno mrežo, na katero se oprejo. Selijo se po kavčih prijateljev in sorodnikov, dneve pa preživijo na ulici. A takšne mreže se postopno izčrpajo, dokler dokončno ne pristanejo na cesti,« je še povedala Bilčićeva. Kot je dodala, se mladi težko sprijaznijo z oznako brezdomec in se izogibajo podpornim programom, namenjenim brezdomnim osebam, dokler niso v res veliki stiski in jim je zato tudi težje pomagati.
»Med starejšimi brezdomci so tudi ljudje, ki želijo izkoristiti mlade, ki so nevedni in že tako depresivni, da so se znašli v takšnem položaju. Mladi tako hitreje izgubijo upanje in mislim, da bi za mlade brezdomce potrebovali poseben prostor,« je na posvetu dejala mlajša udeleženka, sicer uporabnica programov društva Drogart. Prepovedane substance so razlog, da se nekateri mladostniki znajdejo na ulici, spet drugi pa se s substancami srečajo zaradi ulice. Anja Mihevc iz društva DrogArt je opozorila, da se podporni programi za mlade šele uveljavljajo. V njihovem društvu so se priložnostno odzvali z uvedbo Dnevne sobe na Prečni ulici v Ljubljani, varnega prostora, namenjenega druženju, pomoči in svetovanju mladim, starim od 15 do 29 let. Projekt varne sobe so začeli prostovoljno, v zadnjih letih pa ga podpira ljubljanska občina.
Zavetišče za mladostnike
Na ravni občini in države sicer so določene namestitve namenjene mladim, a samostojno življenje zahteva znanje, ki ga komaj polnoletne osebe, posebno iz negotovih razmer, pogosto nimajo. »V naši družbi šolanje in s tem podaljšana mladost trajata kar dolgo. Zato si moramo priznati, da je med nami skupina mladih med koncem srednje šole in začetkom dela, ki sicer so polnoletni, a kljub temu še niso zares odrasli in samostojni,« pa nam je pojasnila Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega centra Jarše.
»V noči, ko se iz 17-letnika spremeniš v 18-letnika, se fizično ne spremeniš veliko, tvoja vloga v družbi pa se popolnoma spremeni. Če se vaši otroci šele pri tridesetih odpravijo od doma, kako lahko potem od 18-letnikov z ranljivim ozadjem pričakujemo, da se bodo znašli sami,« se je spraševal Tom Adrian iz dunajskega zavetišča A-Way, namenjenega mladim med 14. in 20. letom, ki lahko tam najdejo zavetje za nekaj dni, imajo pa tudi daljše nastanitve. Pri tem je poudaril, da gredo mladi po poti brezdomstva postopno, na primer, pobegnejo od doma za dan ali dva. Namesto da bi ta čas preživeli na ulici ali pod mostom, jim mesto Dunaj ponudi možnost, da prenočijo v posebnem zavetišču. Vsak dan ali noč, ki jo mladostnik ne preživi na ulici, zniža verjetnost zlorab. Kot je dodal Adrian, so njihov model zavetišča za mladostnike že posnemala mesta v Švici in Nemčiji, sodelujoči na posvetu pa so izrazili željo, da bi temu zgledu sledila tudi Ljubljana. »Če je slabo vreme, tudi otroci iščemo zatočišče. Prvo vprašanje, ko si na ulici, je, kje boš jedel in spal. Zavetišča imajo zelo stroga pravila in za nekatere je to hujše kot doma, od koder so zbežali, zato so rajši pod kakšnim nadstreškom,« je na nujnost takšnega zavetišča opozorila mlajša oseba, ki je bila nekaj časa na ljubljanskih ulicah.
