Po letih neznosnih razmer je naiven državljan ob tej novici pomislil, da sporazum pomeni izboljšanje, za vse. Naiven državljan je pomislil, da so sprejeli sklep o povečanju števila zaposlenih, tako da bo končno uvedeno dvoizmensko delo, saj je povsem absurdno, da delata ljubljanski upravni enoti popoldan le en dan v tednu (obe v sredo!), sicer pa le do treh, ko je večina ljudi še v službah in morajo za urejanje dokumentov jemati dopust. In to še ni vse: UE na Tobačni je ob četrtkih zaprta ves dan, tista na Linhartovi dela dva dni na teden le do 13. ure, preostale tri dni pa gredo vsi hkrati na malico od 12. do 13. ure. Ker so prijatelji, ker ni mogoče, da bi šli malicat v zamikih in urada ne bi bilo treba za eno uro popolnoma zapreti? Čeprav smo sicer solidarni z uradniki, se nam ob tej logiki vendarle malo zvrti.
Minuli teden sem bila na Upravni enoti Tobačna, po dolgem času. In nisem mogla verjeti svojim očem: morda so strokovni sporazum resda sprejeli, a to Ljubljančanom ni prineslo nič. Nič. Tobačna je tudi ta dan izgledala popolnoma enako kot prej. Izgledala je kot tretji svet. Izgledala je kot najbolj zgovorna, neovrgljiva resnica oblasti: ni jim mar za ljudi.
Že na prvem vogalu se je vila od vhoda v zgradbo navzdol po stopnicah in daleč za vogal enaka kača čakajočih kot med stavko. Ta vrsta je za ljudi brez državljanstva, njim tam zunaj, ob steni, zato pripadata tudi poletna pripeka in jesenski dež. Na drugem koncu zgradbe je bila čakalnica tako natrpana, da je večina stala. Stali so stari ljudje, stale so ženske z dojenčki, stolov le za peščico, zrak zadušljiv, ljudje znervirani, varnostniki in receptor ravno tako, saj so ljudje seveda spraševali, kaj morajo narediti, oni pa so jim nejevoljno kazali napravo, kjer dobiš čakalni listek. Da bi jo postavili ob vhodu, ni potegnilo nikomur. Glede čakalne dobe pa lakonično: ne vem, dve, dve uri in pol?
Minister za javno upravo Franc Props se je na vladni internetni strani takole predstavil: »Franc Props zelo dobro pozna delovanje državne uprave. Izkušnje na tem področju je pridobil tudi na Upravni enoti Litija, kjer je bil od leta 2020 do leta 2022 načelnik.« Izkušnje, da bi kdaj stal na dežju ali v gneči več ur, za parkirnino pa plačal 18 evrov, 6 evrov na uro, zanesljivo nima.